ruto (101-200)

solzami, druga, do komolca gola, je pritikala	ruto	zdaj na levo, zdaj na desno stran lica, od solza	A
obnošeno, na krajih in oglih vse razcefrano volneno	ruto.	Počasi, bojazljivo se obrača, zapiraje vrata	A
so oblile starko; roke je razklenila in si z	ruto	brisala velo, od starosti in skrbi razorano	A
izza drugega ogla. Na lice je tiščala rjavo	ruto,	tiščala, tiščala ‒Čez pol ure mi je izginila	A
je govorila deklica, smejé se in popravljaje	ruto	na glavi. »Tega nisem mislil.	A
je zanimanje za nadaljnje dogodke. Z mokro	ruto	se je obrisal nos, hujše operacije, hvala božji	A
ženska, ki se je, tesno zavita v veliko kockasto	ruto,	počasi pomikala po vijugasti Karlovski cesti	A
kako bi Muhičevi postregla, in ji je zavezala v	ruto	bokal prosa, deset jajc in polič suhih hrušk	A
pogledom in hitela mimo v hišo. V kamri je vrgla	ruto	z glave, si uredila frizuro in vzela sončnik	A
je odprlo tretje okno: mati županja, zavita v	ruto,	je zaklicala, kdo je, kaj je. »Nič ni!« je odgovoril	A
štirideset let stara ženska, preprosto oblečena, z	ruto	na glavi, s koščenim obrazom in črnimi naočniki	A
stopnicah in ko so šli, je vsak dobil polno	ruto	potice s sabo in pečenega.In ko so šli, potem	A
prodala in sem dobila za tisti denar židano	ruto,	dva para nogavic, en par čevljev ‒ ja! pa židano	A
para nogavic, en par čevljev ‒ ja! pa židano	ruto	in pa en par nogavic.Prav zares!«	A
drugo, obraz je imela po navadi zavit v črno	ruto.	Drugače je bila v najlepših letih in polna življenja	A
surov krompir na tanke rezine in jih zlagala na	ruto,	da si jo obveže okoli bolečega čela.Vzdihnila	A
voza gospa ravnateljica, ogrnjena z dolgo temno	ruto,	na eni roki je nesla dojenčka, z drugo je vodila	A
sedela pri oknu, vsa oblečena v črno, s črno	ruto	na glavi.V rokah je držala popisano polo papirja	A
glave s pobjo frizuro, in ste pričeli nositi	ruto,	ste odložili tudi milostno.Pri ženskah je že	A
Vam še hasne pobja frizura, ko imate na glavi	ruto!	Pod ruto se pobja frizura na vidi.	A
pobja frizura, ko imate na glavi ruto! Pod	ruto	se pobja frizura na vidi.Pobja frizura je le	A
ampak vse le zaradi drugih. Pobja frizura pod	ruto	je brez sleherne moralične vrednosti. O, Pepca	A
skavtski klobuk je imel in skavtsko srajco, pisano	ruto	za vratom in dolgo palico v roki.Pa mu je dejal	A
izmučena ženska. Na glavi je imela črno čipkasto	ruto,	ogrnjena je bila s pelerino, roke so ji tičale	A
jih kupil celo pest ter jih skril v žep pod	ruto.	Nato se je napotil nazaj v krčmo.	A
po robu lončene sklede. Ančka si je potegnila	ruto	na čelo, da so se ji komaj videle oči izpod	A
je Janez ozrl pod strehasto zavezano Ančkino	ruto.	Oči so ji bile vse solzne.	A
premagoval, ali kljub temu ji je pogledal pod	ruto	in videl njene objokane oči. »Zakaj jokaš, Ančka	A
gospodinjila. Bele rokave si je visoko zavihnila,	ruto	je imela zavezano zadaj, da ji je čepela kakor	A
fare se je oglasil zvon, Ančka si je popravila	ruto,	Janez je zažvižgal po predrju kakor majev kos	A
konja. Ančka je hitela k mami in ji odvzela	ruto,	polno cvrtja in kolačev. »Vsa sem trda od vožnje	A
je zaneslo delo tja, kjer je videl vsaj njeno	ruto	na glavi, njeno krilo skoz špranjo vrtne ograje	A
Jaz grem tudi z vama.« Mati je pokrila drugo	ruto,	Ančka je poiskala pisani svitek. Pri vratih	A
postavila cajnico in naročila, si je pomaknila	ruto	na oči, segla po beli predpasnik in si brisala	A
župnišča. Srce ji je tako bilo, da je trdo tiščala	ruto	ogrinjalko na prsi.Noge so ji bile kakor svinčene	A
kosti med sklepom in komolcem zlomil. Z veliko	ruto	mi je rahlo povil roko in jo s to otvezo nekako	A
obleko in jo zavila v svojo veliko naglavno	ruto.	Ni pozabila dodati v sveženj tudi kos kruha	A
kratek klanec. Tam je Luka obstal in si z veliko	ruto	otiral pot s čela.Do njegove koče je bilo sicer	A
bisage. Mož je bil čez brado obvezan z debelo	ruto.	Iznad nje sta mu gledala velik nos in z brki	A
potegnil iz žepa poseben lijec, si ga nad ovito	ruto	vtaknil v usta in počasi vlival vanj toplo mleko	A
si je v žep suknjiča in privlekel iz njega v	ruto	zavitega ptička. Kanarček se je začudeno razgledal	A
svetujem ‒ ovčar je potegnil iz torbe veliko rdečo	ruto	‒ da ti zavežem ušesa.Hočeš?«	A
Zaveži!« je zadovoljen hudobček. Ovčar mu ovije	ruto	krog čela in ušes ter jo zavozla nad tilnikom	A
»Nehaj! Odveži, odveži!« Ovčar je odvozlal	ruto	in mu jo snel.Hudobin je mežikljal in se opotekal	A
jo je pa dokaj spretno prikrivala z naglavno	ruto,	nama je postregla, nato pa prijateljsko prisedla	A
ovčarja. Na palici je imel privezano rdečo	ruto	kakor zastavico in z njo mahal. »Kaj delaš,	A
Moj fant ga zalezuje. Zato mu dajem z	ruto	znamenje.Odkar sem Rotarja obstrelil, nisem	A
te sovražnik odseka ... « Spet je potegnila z	ruto	čez oči.Soseda jo je razumela.	A
zadirčno se branila otrok, šla v hišo, odložila	ruto,	se vrnila spet v vežo in spet šla v hišo iskat	A
in na vojsko, vse hkrati. Žena mu je v rdečo	ruto	navezala odhodnico, ki jo je prijel s trdo roko	A
zamorjena bolečina. Obrisal si je solze z veliko	ruto,	vstal in se obrnil proti vrhu klanca. »O Bog	A
predpasnikom si je obrisala pot s čela, prijela	ruto	za vogle in si jo popravila in prevezala na	A
Franca je gledala nazaj. Micka je mahala z	ruto,	Ferjan je pa gledal le konja in visoko držal	A
pretrgam, bomo vse sami.« Franca je potegnila	ruto	iz žepa in se brisala. »Sami ne morete.	A
Menda ni tak greh to.« Francka si je odvezala	ruto	in spustila vogle rahlo zapentljane nad prsi	A
skril gozd, je snel klobuk, se obrisal z veliko	ruto	po potnem obrazu in začel hoditi zlagoma. Živo	A
Še bolje.« Francka je spet odmaknila	ruto	izpred oči: »Zakaj sta mi tako dobra, ko ne	A
nje še drugi. Teta je zapazila na glavi črno	ruto	in na glas zajokala. Matic je stal sam in srce	A
strmine, je tekla, da bi bila prej doma. Žalno	ruto	je snela in jo stlačila v žep.Ko je pridrhtela	A
Golob je zasadil vile v tla, si otrl pot z rdečo	ruto	in počasi korakal proti cesti. »Hitro, hitro	A
Mati je nato razvila iz šumečega papirja lepo	ruto.	»Ta je pa tvoja, Hanca!«	A
« Ciril je zavrtel pisker, zavezan v plavo	ruto,	sem ter tja, postal še za hip brez besede, nato	A
je sklano zaječal in so se črepinje sesule v	ruto.	Drugi so se zasmejali, Ciril je prebledel.	A
klop. »Nate!« je molil materi z gugajočo roko	ruto,	v kateri je prinesel domov črepinje. Mati je	A
kateri je prinesel domov črepinje. Mati je vzela	ruto.	»Lonec si razbil.	A
stiskal jermen, glava je bilá ovita v volneno	ruto,	desnica se je opirala ob palico.Bil je despot	A
Epafrodit šel v vilo, omotal glavo z gorko, volneno	ruto,	zavil telo v siv plašč iz velblodje volne, poklical	A
je. Segel je po temnem plašču, si s svileno	ruto	ovil glavo, čeznjo potegnil oglavnico in šel	A
Teplo te bo to med tujci!« Oče si je z modro	ruto	otrl solzo iz levega, bolehnega očesa.	A
omagala materina roka, ki je mahljala z belo	ruto,	in kako je bela ruta zakrila nato materino lice	A
sedel na tnalo, se odkril in si otiral z veliko	ruto	pot s čela.Za hrbtom ji je pomežikaval in zbiral	A
katerimi je bila obložena, popravila veliko	ruto,	ki je zdrsnila starici z ramen, in ji pogladila	A
vselej nabrskana kakor puran, če vidi rdečo	ruto.	Takele ste!	A
se je pokazala siva glava, zavita v kocasto	ruto.	»Tale misli priti semkaj za učiteljico	A
da si stopal kakor pod baldahinom. Za ženino	ruto	in čevlje otrok je Jura zaslužil v bližnji železarni	A
bluzo, kakšno lepo bluzo, belo ali rožasto, pa	ruto	sem si pokrila, tudi poleti; šele z ruto na	A
pa ruto sem si pokrila, tudi poleti; šele z	ruto	na glavi sem se čutila popolnoma oblečeno.Nekatere	A
dlani. Ta roka se je zganila, počasi je prijela	ruto	z vrha in jo razgrnila na steklu pred seboj	A
noge te ne more prav zebsti, če imaš takšno	ruto	na glavi. Potem so bombažne, za poleti	A
tik pred njo. Teta Anica, velika, mogočna, z	ruto	postrani na kratkih sivih laseh, z lahno pobešenimi	A
zdrsnila v kuhinjo, je opazil, da nosi na glavi	ruto,	tesno zavezano in potisnjeno globoko na čelo	A
zgornjih gumbov, pa deklet v predpasnikih in z	ruto	na glavi, vse okroglih, rdečih lic in nasmejanih	A
roki, ga obvezali in mu roko vtaknili v belo	ruto	z vozlom za vratom.Nepremično je gledal, kako	A
kapelici, stoji kakor okamenel pred raztrgano	ruto,	njegov obraz je smrtnobled ...Še enkrat krikne	A
oči, je po nesreči najprej zagledal izgubljeno	ruto.	Kakor brez uma je skočil na noge, s pretrganim	A
se je prazniško oblekel, celo nečimrno rdečo	ruto	si je prevezal okoli vratu, naposled je zabil	A
držala mladoletnega otroka, zavitega v sivo	ruto.	Pogledali sta si v oči in nista mogli dalje,	A
138 . / me je takoj ob prihodu zbodlo v oči. Z	ruto	na glavi in s kuhalnico v roki vzprejela naju	A
nedeljo, prinesel očimu tobaka, sestri židano	ruto,	pretepel bi se malo v krčmi s fanti in bi takoj	A
tisto polje ... tudi Anko bom videl in židano	ruto	ji bom prinesel ...“ František se je obrnil	A
ti povedal, da bi rad prinesel sestri židano	ruto	in da bi celo očima rad pozdravil ...Bolan si	A
pred davnimi leti v polju, na beli poti njeno	ruto,	rdeči mak -- temveč v sladko‐otožni ljubezni	A
Ob vzglavju je sedela soseda, zavita v dolgo	ruto,	v roki molitvenik in molek. Bolnica na postelji	A
veter odpahnil okno in zavila se je tesno v	ruto.	”Moli, soseda, moli, da ti bo lažje pri srcu	A
oblekel kožuh in okoli vratu si je zavezal volneno	ruto;	kučmo je potegnil preko ušes. ”Ostal bi rajši	A
snega; okoli vratu je imel zavezano rdečo žensko	ruto.	Hodil je počasi, toda z velikimi koraki; vzdigal	A
Popotnikov obraz je bil skrit do ust v rdečo	ruto,	klobuk je visel globoko na oči.Držal se je sključen	A
čimdalje bolj temnó in tiho. Majarica ogrne veliko	ruto,	odide na tihem po stopnicah in po veži za hišo	A
pritisnila bližje k zidu in se še tesneje zavila v	ruto,	ker ni hotela, da bi jo kdo poznal.- Ko pride	A
sedela ženska. Zavita je bila v dolgo, temno	ruto,	samo roke so se svetile na prsih, tenke in rumene	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani