nova beseda iz Slovenije
kot rečemo) do zadnjega kotička. Gioacchino | Rossini, | ki ga operno občinstvo obožuje (predvsem) zaradi | D |
je izpustil zaključni del, ki ga ni napisal | Rossini; | ravnal je (zagotovo) prav, saj so tudi recitativi | D |
Glasba, tudi vsa tista, ki jo je zagotovo napisal | Rossini, | je na prvi pogled (in na prisluh) enostavna | D |
Leta 1856 je priljubljeni skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) v pariški knjigarni srečal uglednega | D |
ležala Fétisova Razprava o kontrapunktu in fugi. | Rossini | je pokazal z roko proti njej in vprašal: »Se | D |
»Vi sami ste živ dokaz o nasprotnem.« | Rossini | je čestital sopranistki Adelini Patti (1843 | D |
(Seviljski brivec, režija Hubert Bourlon). | Rossini | in Mozart sta namreč po Beaumarchaisovem besedilu | D |
Vrhunci klasične glasbe (12) Gioacchino | Rossini | in opera v filmu Rossinijev dar za melodičnost | D |
priljubljenega glasbenega sloga je Gioacchino (Antonio) | Rossini | (1792-1868). Kot sin hornista in mame pevke | D |
Gershwin in napisal muzikal Amerikanec v Parizu). | Rossini | se je po letu 1839 umaknil iz napornega opernega | D |
prelivajo ljubezenski odnosi prav tako kakor | Rossini, | Rice, Howlett in Mozart.Tudi najnovejšo filmsko | D |
pravi pregled opernih uspešnic. Gioacchino | Rossini | je bil brez dvoma velik operni skladatelj, ki | D |
tehniko crescendo, ki jo je sicer proslavil | Rossini | (umrl 1845). 1798 Rodil se je češki zgodovinar | D |
zvezdnik tako kot drugod v Evropi Gioacchino | Rossini. | V tem času sta dirigent Gašpar Mašek in njegova | D |
Anekdota Slavni skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je v Parizu poslušal znamenito | D |
je bila kar težko prepoznavna. Po izvedbi je | Rossini | rekel: »Ta arija je zares očarljiva. | D |
Grobi zaris na praznem platnu Gioacchino | Rossini: | Seviljski brivec režiser Plamen Kartaloff | D |
ohlapni, recitativi pusto enakomerni; bolj ko | Rossini | napenja komedijo, večji je bil nered (prvi finale | D |
(1797 do 1848) vprašali, ali verjame, da je | Rossini | zložil vsega Seviljskega brivca v trinajstih | D |
darovalci imen« so se znašli tudi skladatelja | Rossini | in Verdi ter igralka Sarah Bernhardt.Domislil | D |
Carmen. Pevka je zagotovo pojem vsestranskosti: | Rossini | (tudi Bellini, Donizetti), Mozart, Strauss, | D |
Soncin, Paolucci; Mancosu), Catania : Chievo 2:0 ( | Rossini, | Minelli), Parma : Empoli 3:1 (Muslimović, Budan | D |
Pliniane. V njej je nekaj časa bival Napoleon, | Rossini | pa je tukaj napisal opero Tankred, ki črpa iz | D |
ozadju je skrita politična klima, čeprav se je | Rossini | oddaljil od Beaumarchaisa, ki pa so veliko bolj | D |
poudarja družbena nasprotja sodobne Francije. | Rossini | je bil v Seviljskem brivcu bolj italijanski | D |
Catania : Genoa 0:0, Livorno : Palermo 2:4 ( | Rossini, | Grandoni; Rinaudo, Miccoli 2, Amauri), Roma | D |
Sueški prekop. Iz govejega mesa je tudi tournedo | Rossini. | Veliki skladatelj Gioacchino Rossini (1792-1868 | D |
tournedo Rossini. Veliki skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792-1868) je menda jokal samo trikrat v življenju | D |
Baglioni postregli priljubljene koktajle Bellini in | Rossini, | pri večerji so obiskovalci uživali v Seviljskem | D |
Rodil se je italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini, | znan po svojih operah, med katerimi so najbolj | D |
Atalanta : Livorno 3:2 (Doni, Pinto, Padoin; | Rossini, | Pavan), Torino : Napoli 2:1 (Rosina 11-m, Di | D |
priljubljenih italijanskih skladateljev Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je bil nepoboljšljiv sladokusec | D |
orkestralno tehniko crescendo, ki jo je uvedel | Rossini | (umrl 1845). 1811 Rodila se je ameriška pisatelji | D |
orgle). Spored: H. Nyberg, W. A. Mozart, G. | Rossini, | A. L. Weber, P. Guidi, Ch.Gounod, G. Verdi, | D |
R. Leoncavallo, G. Puccini, Ch. Gounod, G. | Rossini, | B.Smetana, U. Giordano, G. Bizet, J. Strauss | D |
Solist: Matteo Tabbia (violončelo). Spored: G. | Rossini, | R. Schumann, F. Schubert.Klasični koncert. | D |
in solist: Jurij Bašmet (viola). Spored: G. | Rossini | , M. Bruch, J. S. Bach, N. Paganini, P. I. Čajkovski | D |
Tretji koncert, dvakrat. Boccherini. Paganini. | Rossini, | sam zase in v Paganiniju.Tudi Puccini. | D |
Solist: David Garrett (violina). Spored: G. | Rossini, | N. Paganini, A. Dvořák. Klasični koncert. | D |
imen« za njegove jedi so bili tudi skladatelja | Rossini | in Verdi in igralka Sarah Bernhardt. Eescoffier | D |
1868 Umrl je italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini, | ki je bil znan predvsem po komičnih operah, | D |
najlepših evropskih oper - V skromni hiši na Via | Rossini | je zdaj skladateljev muzej Opera ima moč, | D |
trge. Predvsem pa je tu skromna hiša na Via | Rossini, | glavni ulici, ki poteka skozi zgodovinsko središče | D |
izrazitost, za katero je potrebno brezhibno petje. | Rossini | je Pesaro zapustil, ko je bil še otrok, in odšel | D |
saj se po njem imenujejo ceste, lokali, Teatro | Rossini, | kjer redno predvajajo njegove opere, in Rossinijeva | D |
festivalu je bila, da so zadnji zastor v Teatru | Rossini | spustili v zgodnjih jutranjih urah, medtem ko | D |
*** | Rossini | je napake v skladbah svojih učencev ponavadi | D |
spodrsljaje označil s križci,« je odgovoril | Rossini, | »bi bila vaša partitura še najbolj podobna pokopališču | D |
je slavni italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868), od leta 1824 angažiran v Parizu | D |
Smetana, Donizetti, Rimski Korsakov, Mozart, | Rossini) | .Je bolj mit kakor resnično velik tenorist. | D |
legami, ponekod višine. Med skladatelji so | Rossini, | Puccini, Verdi, Bellini, Lehar, J. Strauss. | D |
prizadetih za prvi maj. Državni tožilec Alfredo | Rossini | pa se sprašuje, kako je mogoče, da je padlo | D |
tradicionalnimi materiali. Državni tožilec Alfredo | Rossini | je včeraj odprl dosje krivcev za smrt 295 prebivalcev | D |
se dalo diskutirati. Za Riccarda Mutija je | Rossini | velik izziv, zlasti ker je v Sali že pred precej | D |
faraon ali prehod skozi Rdeče morje. Z njo je | Rossini | kot prvi skladatelj napovedal t. i. grand opéra | D |
pozneje Verdijevega Nabucca z Va pensiero). | Rossini | je bil skratka v Parizu, kamor je pripotoval | D |
Zapletene različice o Mojzesu | Rossini | je najprej za Neapelj napisal opero Mojzes v | D |
Salzburški poletni festival 2009 - 2 | Rossini | se je v Mojzesu pokazal kot sodoben politični | D |
predstavo, v kateri je prostora za vse, kar je | Rossini | z velikimi opernimi izkušnjami tedaj znal oblikovati | D |
Egipčani in Judi Doslej je bilo manj znano, da je | Rossini | kakih štirideset let pred zedinjeno Italijo | D |
aktualen problem še danes. Če rečemo, da je | Rossini | videl današnje spopade, bi morali vprašanje | D |
mišljenja, vzorcev, ideoloških spopadov ... Kot da | Rossini | postavlja vprašanja Združenim narodom! Scena | D |
so bili vsi pevski solisti; po štiri jih je | Rossini | razdelil na vsako sprto in sovražno si stran | D |
že prvi znak pariških začetkov grand opéra. | Rossini | ima tu Mojzesa in brata Éliézera, ne pa Aarona | D |
Zasnoval je različne tableau, v katerih je | Rossini | drzen, moderen, celo monumentalen.Ima pa za | D |
Asturias, Oscar Wilde, Frederic Chopin, Gioachino | Rossini, | Edith Piaf, Camille Pisarro, Eugene Delacroix | D |
Potrebujemo prostore tišine Ljubljana - | Rossini | bi bil odličen skladatelj, če bi mu, kakor je | D |
direktor (W. A. Mozart) in Ženitna pogodba (G. | Rossini) | v režiji Henrika Neubauerja, pod glasbenim vodstvom | D |
Znameniti italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (1792 do 1868) je bil povabljen na zabavo s | D |
elektrodah,« je povedal nevrolog Paolo Maria | Rossini, | vodja projekta na rimski ustanovi UCBM (Università | D |
tako da novi model tehta le še 600 gramov. | Rossini | pravi, da trenutno preizkušajo zmogljivejši | D |
Pete, 15. žirija, 16. Leiden, 18. Ate, 19. | Rossini, | 20. sep, 22. gen, 23. šah, 24. tropine, 27. | D |
nadomestilo za živ nastop. Njen naslov, Gioachino | Rossini: | Colbran, the Muse, ni le posledica dejstva, | D |
le posledica dejstva, da je vse arije na njej | Rossini | zložil z mislijo na glas Isabelle Colbran, temveč | D |
Kronanje Poppeje, Gluck: Orfej in Evridika, | Rossini: | Pepelka, Zelmira, Cimarosa: Il Matrimonio Segreto | D |
vokalno-instrumentalna dela (Haydn, Mozart, | Rossini, | Beethoven, Berlioz, Ravel, Honegger), rekviemi | D |
situacijski pristnosti in dialoški napetosti. | Rossini | ne pozna statike, in čeprav se scena ne spremeni | D |
Dalila S. Saensa ter Mozart (arija Kerubina), | Rossini | (arija Rozine iz Seviljskega brivca) in Bizet | D |
Arabcev, samoironijo do italijanske nečimrnosti. | Rossini | je imel srečo, da je bil poleg ustvarjalne genialnosti | D |
poleg taga pa je on globlji, medtem, ko je | Rossini | bolj površinski; tudi operne zgodbe pri njem | D |
dramatične in bleščeče, ne pa komične. Morda pa je | Rossini | inteligentnejši, ima sijajno komiko. Inteligentne | D |
Med uverturami (Verdi: Nabucco in Moč usode, | Rossini: | Italijanka v Alžiru, Donizetti: Hči polka) se | D |
17 (2:2). Aeroporti di Roma: Busca 2 (2:2), | Rossini | 5 (3:5), Obradović 12 (4:6), Ambrassa 13 (4 | D |
1868 je umrl italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (rojen leta 1792), mojster opere buffo (Seviljski | D |
buffo (Seviljski brivec). Znano je, da je imel | Rossini | silno rad gomoljike.Nekoč je na stavi dobil | D |
ni še prava sezona za res dobre gomoljike.« | Rossini | ga je takoj bistroumno poučil: »Neumnost, | D |
Pred njim so ustvarili pomembna dela že G. | Rossini, | V. Bellini in G. Donizetti, kasneje pa Giacomo | D |
več kot uro vožnje. Smrekar je omenil, da je | Rossini | pri nas še velika neznanka in da taka programska | D |
stare« in »sklerotične« epohe 18. stoletja. | Rossini | je tu že uveljavil nove elemente nadrealnega | D |
opera (gostovanje) Gioacchino | Rossini: | Il signor Bruschino | D |
nenavadnem medsebojnem razmerju. Naslednji bo | Rossini | - ali morilsko vprašanje, kdo s kom spi Helmuta | D |
vsebine: v namišljeni münchenski restavraciji | Rossini | se zbirajo pripadniki filmske branže in tam | D |
1868 je umrl italijanski skladatelj Gioacchino | Rossini | (rojen leta 1792), mojster opere buffo (Seviljski | D |
mladenič ga je vprašal za mnenje o svoji skladbi. | Rossini | je prelistal note in zbadljivo dejal: »Le | D |
vzklikali navzoči. »Bodite tiho,« je užaljeno dejal | Rossini, | »rajši pijmo na naše zdravje!Mozart nas bo brez | D |
uprizoritev, ki ga je leta 1812 začel Gioachino | Rossini, | sledila so mu Bellinijeva dela Il pirata, La | P |
spodbujal uživanje presnih tartufov, velja Giacchino | Rossini. | Presna gobja solata | P |
rusticana, Prijatelj Fritz (Mascagni), Viljem Tell ( | Rossini) | , Manon (Massenet) ... Skupaj s Pavarottijem | P |
Jadranskem morju operni skladatelj Gioacchino | Rossini, | avtor Seviljskega brivca in Viljema Tella.Leta | P |
povedal, da bo nekoč slaven dirigent. Tako kot | Rossini | je najraje delal v postelji.Ker ni imel fotografskeg | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |