ris (60-159)

Zunaj pa je začelo že pršeti. Ostrorogi in	Ris	sta vse, kar sta mislila vzeti s sabo, že znosila	A
stvari, ki jih je rabila pri ognjišču in kuhi.	Ris	jih je moral odnesti v drevak.Sama se je ogrnila	A
mogla več hoditi bosa. Ponosno je stopal za njo	Ris.	Oziral se je naokrog, če ga drugi mladci gledajo	A
poskočil v drevak. Za njim Kodrolaska in Ostrorogi.	Ris	pa je drevak odrinil od bruna in se zadnji pognal	A
Droben dež je pršil iz njih. Ostrorogi in	Ris	sta zaveslala naravnost proti izlivu Dolgega	A
spustile na sivo vodno gladino. Ostrorogi in	Ris	se nista kaj prida menila za preletavanje ptic	A
živ dan ne. . / . / stran 140 . / Jelen in	Ris	sta zaveslala v ustje Dolgega potoka. Ostrorogega	A
tok. »V vodo!« je ukazal Jelen. Ostrorogi in	Ris	sta odvrgla kožuhe, zabredla do pasu v potok	A
močila, ko skoraj nič ne uteži. Ostrorogi in	Ris	sta se povzpela nazaj v drevak, ki ga pa nista	A
sproti izmetavala dežnico iz njega. Jelen in	Ris	sta morala še nekajkrat v vodo.Ni šlo drugače	A
Ostrorogim še kdo drug mudil na skali. Ostrorogi,	Ris	in Sinjeoka se niso utegnili meniti za psa.	A
razpoke in s trtami zvezal ogrodje za šotor.	Ris	mu je podajal les in orodje in se bolj učil	A
se je pričelo zgodaj mračiti. Ostrorogi in	Ris	sta pohitela z drevakom na breg po les za kurjavo	A
mu ga je bil Ostrorogi odobril, se je Pegavi	Ris	prav po risje preril v najbolj gosto goščavo	A
Rekel pa ni nič. Z nočjo vred sta Ostrorogi in	Ris	spet pristala pri skali in trdno privezala drevak	A
pa ji ni uspelo. Da bo to kaj brž napravil	Ris,	se je naskrivaj namuznil Ostrorogi in porinil	A
gledali vanj in se greli Ostrorogi, Sinjeoka in	Ris.	Prav počasi, bolj iz presitosti kakor pa iz	A
je in vlegel na listje, ki ga je bil prinesel	Ris.	Tu in tam je Pegavec priložil na ogenj.	A
na listju in pritekel k Jelenu. Sinjeoka in	Ris	sta se spogledala.Ostrorogi je pa vstal, stopil	A
zadovoljno posmejal: »Nič ne bova streljala,	Ris.	Prijazno jih sprejmemo.«	A
vedeti Kodrolaska. Nič manj radoveden ni bil	Ris.	»Kozorogovci, ki jih vodi Sivi Volk, so videli	A
ki so ti pomagali ubiti medveda?« je moral še	Ris	nekaj vprašati. »Prav tisti.«	A
Ostrorogi je široko zazdehal.	Ris	je zadnjič visoko naložil na ogenj.Kodrolaska	A
vedno štropotal na streho šotora. Kodrolaska in	Ris	sta še trdno spala.Oba je bila zdelala včerajšnja	A
do skale je bilo slišati, kako pada čez jez.	Ris	je zunaj na dežju spekel gos.Prinesel jo je	A
Črni gori. Kljub dežju sta se Ostrorogi in	Ris	opremila in odrinila v drevaku po naraslem potoku	A
Tolikega hrupa ne delata samo Ostrorogi in	Ris.	Cela tropa ljudi mora biti zgoraj.	A
jezu, kakor bi se morala zdaj zdaj Ostrorogi in	Ris	in še kdo drug z njima pripeljati v drevaku	A
takrat prikazal izza okljuka drevak Ostrorogega.	Ris	in Jelen sta ga krmarila.Med njima v sredi pa	A
bi naveličala. Kar nejevoljna je bila, ko je	Ris	pripeljal poln drevak suhih vej in mu je morala	A
Navihanec prav gotovo.	Ris	je pa tako njegov in ne več Somov. Iz zamišljenosti	A
skorajšnjega svidenja. Pod noč sta se Jelen in	Ris	odpeljala v drevaku nastavljat nad jez bobrom	A
sme ujeti,« je pomislil Ostrorogi. Jelen in	Ris	sta pripeljala na skalo za vse prste na eni	A
žabarja. »Brž, brž!« je priganjal Ostrorogi.	Ris	je že pospravljal orodje in orožje v drevak	A
plavila. Le tu pa tam sta morala Ostrorogi in	Ris	s cepini potegniti kako zastalo bruno izza kraja	A
Zanalašč. Ostrorogi in	Ris	sta se podila z drevakom naokrog in zganjala	A
volkovi. Naslednje dni sta se Ostrorogi in	Ris	od jutra do večera ukvarjala z lesom.Sinjeoka	A
gotovo mraz najmanj občutila Ostrorogi Jelen in	Ris.	Jima je bilo vse dni večkrat vroče kakor pa	A
vrnili iz konca Dolge doline, si Ostrorogi in	Ris	nista privoščila pokoja.Najprej sta več dni	A
večera obdelovati okroglice. Jelen z bronasto,	Ris	pa s kamnito sekiro. Ostrorogi se je sredi dela	A
vrnil z butaro za prst debelih leskovih palic.	Ris	je začudeno gledal, kako da Jelen tako po nepotrebnem	A
Visoko ni bilo. Čez vsa slemena je	Ris	lahko pogledal.Pa mu niti na prste ni bilo treba	A
metežem dodobra naležal in naspal. Pegasti	Ris	se je pa koj razživil.Že spet sta ga zamikala	A
Drevak je bil nared. Ostrorogi in	Ris	sta se opremila. Vzela sta s sabo precej hrane	A
da bi zavaruje noge pred mrazom. Ostorogi in	Ris	sta odrinila.Bevsk je raz pristajni most lajal	A
»Jeleni? Kako pa gledaš,	Ris!	« je skoraj pograjal Ostrorogi mladca. »So bili	A
koliko in kakšne živali so šle čez Dolgi potok.	Ris	je Ostrorogega poslušal z ušesi, z očmi in še	A
drugič že sam znal isto napraviti. Ostrorogi in	Ris	sta zaveslala po potoku navzgor in skoraj dospela	A
da se tu prične Ostrorogega lovišče. Jelen in	Ris	sta kar nekako svobodneje zadihala.Bila sta	A
čekane, se jim ni dobro godilo. V jezeru sta	Ris	in Jelen preplašila ptiče.Nekaj se jih je naglo	A
razlivu vode nad bobrovim jezom nista Ostrorogi in	Ris	preplašila prav nobenega ptiča.Čudno.	A
Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v mrzlo vodo.	Ris	se je povzpel na jez.Poprijel je drevak, Ostrorogi	A
Lakotnik!«	Ris	Jelena ni razumel.Ne zato, ker je šepetal.	A
manj, kakor je prstov na obeh rokah. Mladec	Ris,	ki je kobaljastega in širokoprsega Sulca tudi	A
mladec.« Sulec je s pestjo pogrozil Pegavcu.	Ris	je drzno pogledal Turovcu v oči: »Ravnal se	A
Pa se ne bo. Nak! Jelen in	Ris	sta naglo preveslala bobrovo jezerce in porinila	A
vrbovo deblo v nastavljeno past, da ga ni spomnil	Ris.	Naredil bi bil hudo narobe.	A
vetru. Preden je sonce zašlo, sta Jelen in	Ris	pristala pod domačim koliščem.Vidre Ostrorogi	A
Drugo jutro sta Ostrorogi Jelen in Pegasti	Ris	spet do sonca ležala. Nista imela pravega dela	A
Navihanec je nestrpno čakal, da sta Jelen in	Ris	obdelala les za kolišče.Najrajši bi jima šel	A
ki niti za jesti ne zasluži. Ostrorogi in	Ris	sta les obdelala.Še preden sta šla pogledat	A
šele beseda negodnega mladca, kakor je Pegasti	Ris.	In Tršati Tur.	A
Sinjeoka je bila že v hudih skrbeh. Navihanec in	Ris	sta se pa pravkar pripravljala, da odveslata	A
Danes poprimemo!«	Ris	in Premeteni sta od veselja poskočila in že	A
‒ Navihanec in	Ris	sta že privlekla prve kole.Sedaj je odšel tudi	A
Jelen začel meriti z vrvjo in palicami po ledu.	Ris	mu je pomagal. Ostrorogi je kaj kmalu z nabrušenim	A
so ob kolu na dve strani zložili podstavke.	Ris	in Navihanec sta se s težkimi bati v rokah povzpela	A
zveženo bi bilo vse,« je pomislil Ostrorogi.	Ris	in Navihanec sta veselo vihtela bate.Kol se	A
pritajeno tiho odšel na mostišče. Potuhnjeno kakor	ris	se je prismukal h koči Ostrorogega.Prislonil	A
Premeteni Navihanec in njegov brat Pegasti	Ris.	Bevsk je sedel mirno na tleh poleg njih in ni	A
bivanje v novem domovanju Sinjeoka, Navihanec in	Ris.	In sebi seveda z njim vred.	A
hlapci slovitega Ostrorogega Jelena. Premeteni in	Ris	sta vzela vsak svoje goreče poleno in odšla	A
zamikalo, da bi zarukal. Oba mladca, Premeteni in	Ris,	bi oborožena planila iz nizke koče in bi bila	A
drevo, v katerem so se bile naselile čebele.	Ris	in Navihanec sta bila prav tako nestrpna. Jelen	A
redkokdo, bronasto pa prav nobeden. Navihanec in	Ris	sta se jim koj pridružila. Mladca Ostrorogega	A
je priletel skobec. Tiho in okretno kakor	ris	je odšel Ostrorogi v breg. Rsk, rsk, rsk, je	A
se bodo mogli vpreči in vleči. Navihanec in	Ris	bosta pa krmarila. Jelen je še natančno povedal	A
zdelana tudi Premeteni Navihanec in Pegasti	Ris.	Nosati Los tega ni prezrl.Zaskrbelo ga je.	A
na svoja sinova, čeprav sta se Navihanec in	Ris	doslej vselej dobro izkazala. Dorasla še nista	A
za ročaj. S sekirami in sulicami v rokah sta	Ris	in Premeteni stala za očetom.Čakala sta, da	A
volkova. Kako sta zadela, ni mogel videti ne	Ris	in ne Premeteni.Na mostišču je nastal živ klopek	A
Puščice so pa pošle. Preden je	Ris	zapahnil lino, je še povedal, da razločno vidi	A
popadel star volk naravnost v prsi. Volku je	Ris	prerezal trebuh.Nosati pa je padel vznak in	A
se je sklonila k njemu in glasno zajokala.	Ris	in Premeteni sta se vstopila tesno drug poleg	A
zginili odprti gobci. Preden sta se Premeteni in	Ris	prav zavedela, ju je odrinil in planil v kočo	A
izvotljene buče močan napoj iz gorskih rož. Pegasti	Ris	je bil tudi močno popaden.V laket neokretne	A
Volk je bil hlastnil po njegovem vratu.	Ris	ni mogel narediti nič drugega, kakor da se je	A
okretno roko že zabodel zver med rebra. Pegasti	Ris,	kakor je bil še mlad, se je kaj drzno obnašal	A
Kdo bi mu zameril. Saj	Ris	še zdaleč ni mogel slutiti, kaj se je bilo vse	A
/ stran 257 . / Prav takrat jih je ugledal	Ris.	Ni bilo nič čudnega, da jih je imel za volkove	A
nič slišati. V vsesplošnem trušču in vrišču je	Ris	celo pozabil, da ga roka boli. Na jasnem nebu	A
kolišču, tudi Sinjeoka in Los in Navihanec in	Ris	in se veselo pomenkujejo z nji mi.Le Nosati	A
zauhala sova. Niže doli v goščavi je pa zamijavil	ris.	Čez nebo se je razlila jutranja zarja.	A
Jelena sta se v mali koči prerekala Navihanec in	Ris,	kdo zna bolje pritrditi na konec puščice kresilnikovo	A
pa prav gotovo ne zasluži. In Navihanec in	Ris	in Los in še marsikdo tudi ne. Kodrolaska je	A
Jelenovem mostišču so imeli Ostrorogi, Los in	Ris	polne roke dela.Dovrševali so, česar pozimi	A
spet pojezil Nosati. »Že gre,« je vzkliknil	Ris	in pokazal s prstom na urno se bližajoči drevak	A
nič ne moglo presenetiti, nista Navihanec in	Ris	hodila spat v kočo. Zavila sta se v kožuhe in	A
Bevsk je glasno zalajal. Premeteni in	Ris	sta se po trebuhih splazila na kraj mostišča	A
vsak s svojo sulico, sta stopila Navihanec in	Ris	v lahek drevak. Ris je nosil s sabo v lončeni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 60 160 260 360 460 560 660 760 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani