pust (66-165)

strma pot v Mrzlo grapo.« »Najbolj zapuščen in	pust	kraj.« »Najbolj romantičen kraj,« je dejal Ivan	A
A če izpodleti? ‒ Nekako	pust	čut je obšel Lenarta pri tej misli.‒ In če se	A
tolkel po skalnatih tleh. Kraj je bil nekam	pust,	rekel bi prazen, dan čemeren in dremoten. Megla	A
»Najbrž nisem ne eno ne drugo.	Pust	samotarec sem, ki se želim čimprej zariti v	A
pamet,’ je pomislil. ‚Katica me sovraži, ker sem	pust	in odljuden človek, sovražim njeno družbo in	A
človek je, dasi ga obdaja vojaška skorja. Ni	pust	slinež in lizun.V njem sem našel več srca nego	A
»Njega? Koga pa čakaš	pust	in čemeren, kakor bi ti kdo mašil koprive za	A
nastavila pot. Kruh je bil trd, sir je bil	pust,	pa reče prvi: »E, da bi se zgodilo, da je ta	A
tako potreben kakor mrvice veselja; lahko je	pust	in grenék vsakdanji kruh, mrvico veselja pomaži	A
ker šotor ni imel strehe. Ravnatelj je bil	pust	kakor vreme.Ravnateljica se je napotila v bližnje	A
Portugalka Ne vem, ali je bil dan resnično tako	pust	in pust za vse ali se je pust le zdel in zdel	A
Ne vem, ali je bil dan resnično tako pust in	pust	za vse ali se je pust le zdel in zdel le gospodu	A
resnično tako pust in pust za vse ali se je	pust	le zdel in zdel le gospodu inšpektorju Radoslavu	A
zakrila obraz. Tako je Ančki potekel teden:	pust	in nemira poln.Kadar se je kdo zasmejal in ga	A
upravičen ali je utemeljeno njeno veselje.	Pust	dan je bila tista novembrska nedelja.Na nebu	A
Res mislim ...« »Ne bodi no tako hudičevo	pust,	« je sitno zagodel Resnik. »Saj si tudi ti človek	A
v zadovoljnem srcu: glej, bil je laz nekoč,	pust	in gol, in pretvoril sem ga v zelen gaj; visoko	A
je hotelo deževati, ali je hotelo naletavati;	pust,	mrzloten podzimski dan.Samo ob takih dneh so	A
Šel je po cesti počasi, nekoliko upognjen,	pust	in mrk, sam zase; opiral se je ob silno gorjačo	A
resno; zdaj ga smatra za resno, njegov obraz je	pust,	njegov korak lesen in trd, njegovo srce prazno	A
tlesknil s palcem in kazalcem. V pogovoru je bil	pust	kakor rezanica; nikoli ni izpregovoril nespodobne	A
kosmat. Kadar so bile ženske v družbi, je molčal	pust	in mrk; časih se je ozrl naskrivoma na moje	A
kmalu bi bil tudi moj obraz tako zlovoljen in	pust,	tudi moja frizura bi bila spodobna in tudi moje	A
tem belem, gladkem čelu. Čisto navaden, skoro	pust	je bil njegov obraz in edino, kar se je izražalo	A
nanj in tudi on mi je bil zoprn. Tako miren in	pust	je bil njegov obraz in ko je izpregovoril:	A
stoji človek pred umetnikom, ki ima navaden in	pust	obraz, si domišlja, da je vsaj v njegovih očeh	A
srečen. Užival je tisto srečo, ob kateri se	pust	človek domisli na gorke štruklje, s smetano	A
- Tudi na njegovih ustnicah se je prikazal	pust	izraz in namrdnil je z nosom, takó da so se	A
zaupal. Izdaleč zjutranja glorija, od blizu pa	pust	večer!“ Nato je rekla še tretja ženska:	A
nekoč ob oknu in je gledala na vrt, ki je hiral	pust	in prašen med sivim zidovjem.Kostanji so rasli	A
nadložna, od vseh zapuščena? Prazen bo dom ...	pust	in prazen!“ Naslonil je glavo ob dlan, oči	A
DVOJNA RESNICA I Meglen,	pust,	do smrti žalosten dan; ali je še dan, ali se	A
Ljudje so hodili mimo in nihče se ni ustavil;	pust	in vlažen je bil večer, pusti so bili obrazi	A
Kaj pa si pričakovala? Praviš, da sem	pust,	dolgočasen, neprijazen, da te ne ljubim --“	A
je zazdel hipoma ves grad z okolico vred zeló	pust	in dolgočasen. Milan je hotel nekaj odgovoriti	A
dolgo in suho, glavo nekoliko upognjeno, obraz	pust	in jokav. ”Tista ni!“ je mislila Hanca.	A
nikoli več in naposled je tudi njegov obraz	pust	in prsten ...Kdor je zrasel v teh mrzlih sencah	A
desni, po dolini. A na levi se je svet odprl,	pust,	žalosten svet. Valovito hribovje, kamenito in	A
in vlažno. Ni bilo še pozno, dan pa je bil	pust	in čemeren, kakor mrak ob deževnem jesenskem	A
zanalašč,“ je rekel. * Tako zaspan in	pust	dan je bil, da se je mračilo že pred četrto	A
neizmerne sladkosti. Vstal je zjutraj čemeren in	pust,	utrujen od prelepih sanj.Glorija je ugasnila	A
kavarnah. Šel je z njimi kakor v šolo, miren in	pust.	”Pogledati je treba, kakšno da je to življenje	A
počivali na kolenu. Jakob je občutil, da je	pust	in smešen in zazdelo se mu je, da vidi pritajen	A
videla!“ Njegov obraz je bil potrt, teman in	pust.	”Ni lepo in prav, da te užali rahla beseda	A
koraki, ogromen v svojem zimskem plašču, mrk in	pust.	Otroci se vriščé razbegnejo; ostane samo prav	A
Pozdravila ga je neprijazno. Tudi sam je bil	pust	in bled.Pogledal jo je in nenadoma se mu je	A
lahkotno. ”Brala sva Sophokleja, ki je lep in	pust.	Segel nama je v oči.“	A
- V tistih dneh je bil Milan	pust	in čemeren, bled v lica in ustna; hodil je počasi	A
mizi ter si je natočil; njegov obraz je bil	pust	in miren, skoraj zaspan.Ko je izpraznil kozarec	A
toda vedel ni ne od kod, ne zakaj. Dan je bil	pust	in meglen kakor jutro.Toliko da se je zasvetila	A
žalostno zgodbo in ne boš se čudil več, da sem	pust	in siv! Zaljubil sem se v maju ...	A
rekel sam, da je moj obraz mrtvaški in da sem	pust	in siv. Zjutraj po tistem večeru sem poskušal	A
Prikazal se je tu, prikazal tam; zmerom jokav in	pust,	umazan in razcefran. Naposled se je izgubil	A
se je preselila v Ameriko. Dom je bil najbrž	pust	in žalosten in siromašen, ljudje sami skopi	A
star je bil v obraz. . / . / stran 19 . /	Pust	in mrzel je bil gozd naokoli, od sivega neba	A
žalostnim pogledom, kakor da bi stal sam in	pust	pred velikim križem sredi pokopališča. ”Hej	A
mrtvašnici, zato da je imel bliže do groba.	Pust	in čemeren človek je bil, živel je v zaspanosti	A
izginilo in nič ni bilo drugega vsenaokoli, nego	pust	deževen dan in pusto, pusto življenje ...Nagnila	A
senčilo od obeh strani. Klanec pa je bil širok,	pust	in gol; v soncu je bil vroč in prašen, puščava	A
pa že stoleten, je bil njen gospodar. Siv in	pust	je bil; kakor zlovešča senca, tih in sključen	A
Njegov obraz se je bil nenadoma izpremenil; ves	pust	je bil in še daljši nego prej.Ozrl se je proti	A
kdo bo prišel vasovat k staremu Majniku, ki je	pust	in mrzel kakor kraška zemlja?No, in zato je	A
ni čudno, da je otroška in vesela, da sem jaz	pust	in siten in star!... Daj že, okomataj se!	A
ponujala. ‚Kaj trgaš to šávje, kaj ti bo?‘ si rekel	pust	in zlovoljen.Okrenila je glavo vstran in oči	A
se ti je sámo ponujalo, nevrednemu; slep in	pust,	s kalno dušo in zaspanim srcem si šel mimo vrhanih	A
marsikaj zanimivega; en sam stavek je pač bil,	pust	in kratek, ali bil je naslov za dolgo povest	A
pred njim se je razprostiral velik vrt, nem in	pust,	ustvarjen za ljudi, ki hodijo počasi in gledajo	A
popotnika. Ampak povejte mi, zakaj je tako	pust	in žalosten ta kraj, da se človeku srce stiska	A
zavzdihnila globoko. »O Marko, kako bi ne bil	pust	in žalosten ta kraj!Poslušaj, da ti povem zgodbo	A
nisem videla nikoli več. - Zato je zdaj tako	pust	in tih ta moj samotni dom.« Marko je	A
Zasmej se in zaveži si oči!	Pust	popotnik je, ki roma proti cilju, bolehno je	A
kaj je bilo. Zató je v navadnem življenju	pust	in dolgočasen, le malokdaj se razgreje; takrat	A
so vsi samo toliko, da je bil slabo oblečen,	pust	in bolan.Službe ni imel več nobene; nekega jutra	A
kakor z ognjenim mečem. Ko se je vračal v svoj	pust	dom, se je opotekal, pijan od sreče. ”Moj	A
pomislim nocoj, me je sram, zato ker sem star in	pust.	Ampak bil je večer izmed tistih lepih večerov	A
zadosti teh praznih govoric in kvant, zakaj	pust	je že daleč in tudi noč je že pozna!Poberi se	A
je pil. . / . / stran 95 . / Notar je bil	pust	in mrk; v svojem srdu je delal visoke račune	A
oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen.	Pust	in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih	A
velikim, plahim pogledom in ni odgovorila.	Pust	in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se	A
Siv las! ... Siv las,	pust	obraz, pa bi v park in na polje, bi v preteklost	A
naravnost v izbo; z osuplimi, razočaranimi očmi;	pust	je bil kraj in neprijazen, nizek, še v luči	A
dali tolažbe; vselej, kadar sem prišel utrujen,	pust	in premražen, so mi dali okrepčila in čistega	A
mi oči, da pogledam po pravici! Čeprav je že	pust	in hladen moj ubogi hram, čeprav že trka na	A
tega ne prenese vsakdo. Kraj je neizmerno	pust	in ljudjé, prosim vas, - niti obrazov nimajo	A
človeka, ki ga je v zdavnih časih od srca ljubil;	pust	in hladen je njegov pogled, njegova roka je	A
bilo. Ob bergli je poskakoval čokat človek,	pust	in temnogled, kakor da je bil okusil neznano	A
da je tam nekje daleč še drug park, pravtako	pust	in zapuščen; sredi njega pa je vodnjak, iz cevi	A
komaj razumela; njen obraz pa je bil bolehen,	pust	in neprijazen. Za pozdrav je pokimala z glavo	A
neizbrisljiva. Ves tisti dan je bil Pavel tih in	pust,	ne kosil ni in ne večerjal.O mraku je prišel	A
je bil vso dolgo pomlad in vse dolgo poletje	pust	in prazen moj vrt!-- Tiho gre voz po cesarski	A
mater. In tudi taka pusta cesta je bila in tak	pust	kraj.Samo večer je bil takrat in v noč se je	A
Časih se je bukovje razmaknilo, odprl se je	pust,	s praprotjem in robidovjem poraščenin z ožganim	A
zjutraj; čisto tuj kraj je bil, sovražen in	pust.	Tudi ta samotni, lazoviti kraj je vedel, da je	A
skoro jezno je rekel: »Res je, Anica, silno	pust	človek sem.Včasih čutim to in prav radi tega	A
Saj je vedela, kakšen si, da si plašen in	pust.	« »Oh,« je jecal, »to je res, zdim se	A
pust.« »Oh,« je jecal, »to je res, zdim se ji	pust.	« »Pust,« je potrdila mati, »zato pa	A
« je jecal, »to je res, zdim se ji pust.« »	Pust,	« je potrdila mati, »zato pa te je sita do grla	A
in igranjem vsepovsod navzoč. Ko da bi bil	pust	Johanov praznik. Imel sem srečo, da	A
gledal tega dolgočasneža!« »Vsak dan ni tako	pust!	A včeraj je bila mati tu, pripeljala je nekaj	A
Novoletno jelko?	Pust,	bom raj jest stvari u roke vzela, tri vojne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 66 166 266 366 466 566 666 766 866 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani