proseče (52-151)

in išče rešitve - in njen zbegani pogled se	proseče	ustavi na starem brigadirju. Brigadir	A
ritorniamo in Italia! Ritorniamo in Italia!« vzklika	proseče	ter ga začne stresati z obema rokama.	A
pokopališču ob njej, gledal je gor proti zvoniku in	proseče	proti nebesom, da bi se nekaj razrešilo, da	A
so kazali obraze v čudnih podobah. Zdaj kot	proseče	in ponižne, zdaj kot grozeče, strah zbujajoče	A
sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol	proseče,	napol osorno: »Jesti mi dajte!« »Sveti križ	A
zapuščene venile in se . / . / stran 127 . /	proseče	ozirale, kdaj in kod se vrne ljuba gojiteljica	A
vzdigne glavo in pogleda vahtmajstra tako milo in	proseče,	da je precej vedel, pri čem je. »Meni se je	A
stran 61 . / ‒Štefan, na Boga ne pozabi, ‒ je	proseče	pogledala sina.‒ Ta molitvenik je moj najdražji	A
kako ga je vabila z goloto in kako se ga je	proseče	dotikala.Pa kako je potem, ko se je tudi njemu	A
Znova je napel verigo, polajal je še bolj	proseče	in milo, se s sklonjeno glavo priplazil bliže	A
žareče oči, včasih pa mene pogledal tako milo in	proseče.	»Doma je bilo res ... še več trpljenja kakor ga	A
Ta bi bila lepa! In čemu me gleda tako	proseče	in stiska šivanje v naročje? Kaj je bilo?	A
pri rojstvu hčere Mice. Pa je vprašana žena	proseče	pogledala župnika in se s prstom dotaknila ust	A
udari. »Nikar, nikar!« je jeknil Milan in	proseče	pogledal moža. Ta ga je izpustil.	A
šteje za vredno pokore! Padla je na kolena in	proseče	dvignila roke: »Grešnica sem!« »Ste!« ji je	A
je zaprlo sapo, jok se mu je boril na licu,	proseče	je dvigal roke k materi. Kaj vse se je bila	A
in plačaj!« Stopil je k ženi in ji pogledal	proseče	v oči: »Koliko pa hočete zanjo?« »Ni tistega	A
bil kar trd. Tedaj ga bela kača tako milo in	proseče	pogleda, da pozabi trud in strah.Tretja šiba	A
Če hočeš, grem, da ga pogovorim.« Jera jo je	proseče	pogledala. »Saj ga ne boš, ko je tako sam svoj	A
»Ne bom, ne,« jo je Jera gledala še vedno	proseče.	»Pojdi torej v zelnik in oberi gosenice, jaz	A
potrt in potoglav. »Nikoli več, mati,« jo je	proseče	pogledal pri vratih, vzel lonček in odšel.	A
starca in zelo se je bal. Začel je mehko in	proseče:	»Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor	A
svojega glasu. Deklica pa je vztrepetala in ga	proseče	pogledala. »Prosim te, ne hodi, samo za časek	A
Irena, da bo zabava večja!« Irena je Teodoro	proseče	pogledala in sramežljivo povesila oči. »Menišek	A
oči, vse polne strahu in groze. Iztok se je	proseče	oziral na Epafrodita, kakor bi govoril: »Váruj	A
Ko je Slovenka zagledala žensko, je dvignila	proseče	roke: »Otmi me, vrni me obupanemu očetu!Nagrade	A
trpljenja polnim pogledom. Ivana so pretresle te	proseče	oči.Poiskal je cigarete in si jo prižgal, da	A
je za nas velika zmaga.« Resnik ga je samo	proseče	gledal.Bilo je jasno, da ni razumel niti ene	A
silil k pitju. Ta se je z gnusom odmaknil in se	proseče	oziral po krčmarju, ki se je končno usmilil	A
vleklo z višavja nazaj v dolino. Končal je s	proseče	sklenjenima rokama: »Vse, kar sem vam povedal	A
Njemu se priporoči!« Lovrek je	proseče	uprl svoje oči v prijaznega gospoda, ki ga je	A
oči se upirajo vanj nekoliko zvedavo, nekoliko	proseče,	in Lovrek je menil na tihem, da še svoj živ	A
Presenečen se obrne in se zazre v Vidine solzno	proseče	oči. »Oprostite ...!	A
ni za duhovnika,« je ugovarjal starec in nato	proseče	dostavil: »Veš kaj?	A
mrtvimi...« Gradnik se je siloma obvladal in skoro	proseče	vprašal: »Kaj je torej z mojo domačijo?«	A
so bile uprte njene oči, ljubeče, izmučene in	proseče;	in v očéh sta se svetili dve solzi ...Ko sem bil	A
debela, silna, smehljala se je, gledala je	proseče	po sobi.Ali nihče se ni ozrl nanjo, otroci so	A
smo spodaj in smo ga klicali, milo in osorno,	proseče	in ukazujoče: ”Karo ... no ... Karo!“	A
z obraza, ustnice so bile otroške in plaho,	proseče	so se ozirale oči po dvorani.Ko je izpregovoril	A
sladka noč s teboj!“ Ugledal je temnožareče,	proseče	oči, lica rdeča, ustna kipeča in pisano ruto	A
skozi roso, v soncu umirajočo; ustnice, blage,	proseče	in usmiljene, so vpraševale: ”Kod si hodil?	A
tiho štrlele visoko proti nebu, kakor za milost	proseče,	na zarjo, ki je bledela ter se krčila zmerom	A
Ali ostalo mu je v srcu vse do zadnje, plahe,	proseče	besede, do najrahlejšega utripljaja rosnih trepalnic	A
obraz, kdo poslušal sladke in strašne, pobožno	proseče	in bogokletne besede, kakor jih srce govori	A
vzdihovati Mak, privzdignil levo koleno ter	proseče	pogledal svojo debelo sosedo. ”Ali vas morda	A
natanko, kakor bi mu jih pripovedovala na uho,	proseče	in tiho, da bi ga ne razžalila. ”Kaj sem	A
morivec, ki je bil udaril premalo in gledajo vanj	proseče	oči in ga prosijo milosti. ”Pozabi, Fanny	A
sobo; iz vse tople noči je klicalo pritajeno,	proseče	- iz doline je klicalo, iz vrta, tam od plota	A
nagubana, od bolečine spačena, in oči plašne, kakor	proseče	milosti in sočutja, je vstala hitro in stopila	A
Izgovoril je te besede s čudnim glasom, pol	proseče,	pol sovražno.Zdrznila se je in se je zdramila	A
-- Odprla je	proseče	in plašne oči in nikogar ni bilo. ”Pridi	A
da so vztrepetale tiste napol odprte, plaho	proseče	ustnice in da je groza pogledala iz velikih	A
njena duša, kako se ozirajo njene oči plašno in	proseče	nanj.Ali takrat je bilo njegovo srce trdo in	A
siloma branila solzam; govorila je plaho in kakor	proseče.	Nikolaj je šel z njo v Ratejevo spalnico	A
kvišku kakor dolge, gole, črne roke, v nebo	proseče;	nebo samo pa je bilo sivo, hladno, brezčutno	A
njih oči pa so gledale na nas ljubeznipolno in	proseče.	To je bil njih zadnji pogled ...	A
vrsti je vzkriknilo, rezko, besno, ne pomoči	proseče,	temveč kričeče po maščevanju.Zaropotalo je,	A
nisi opazil trepetajoče moje iztegnjene roke,	proseče	in darujoče.Nič ti ne očitam, tudi ti ne očitam	A
Janičar dvigne sekalo. »Mike!« ga gleda Vid	proseče.	»Mike ... brat moj ... « Mike ostane hladen Kordun	A
s sekalom, Vid mu prestreže udarec, gleda ga	proseče:	»Mike, daj, vsaj ti mi prizanesi ... daj, pusti	A
Elekta trpko in zopet obmolknila. Potem pa je	proseče	prijela Engelberto za roko in šepetnila: »Jaz	A
je dvignila glavo in ga pogledala karajoče in	proseče:	»Kaj ti je rekel zdravnik?«	A
slutil, da je igrača v materinih rokah, in skoro	proseče	je dejal: »Mati, če mislite, da morete	A
vidi v nji nezvesto ženo. In dvignila je oko,	proseče	tolažbe, na sivorjavo sliko, ki je gledala resneje	A
morate ostati na Peči!« je dejal prepričevalno in	proseče	obenem. »Bežati s Peči pomeni, odreči se pravic	A
dejala, »pa ne mož!« V hipu pa se je ublažila in	proseče	rekla: »Ti praviš prav!	A
človek!« »Gospod stric,« je zaklical mladi	proseče.	»Molči,« je viknil trdo vikar.	A
septem3,« je odgovoril dijak in pogledal	proseče	na izprašujočega.Štampa je mižal in zanosljal	A
obraz. Dvoje otroško plahih oči je pogledalo	proseče	in začudeno v vikarja.Trenutno je ugasnila strast	A
»Turpissima verba audivi!« Nekako	proseče	je pogledal Štefanu v obraz.Štefan se je zganil	A
deklica in vprašala: »Stric ‒ zakaj?« Dvignila je	proseče	svoje oči in vstala.On pa je govoril: »Zato	A
Foramitiju!« »Gospod župnik,« je vzdignila Neža	proseče	roke. »Šeme,« se je zasmejal brat.	A
»Gospod,« je zajecala žena in dvignila roke	proseče.	»Kaj se je zgodilo?« je ponovil vprašanje.	A
»Vprašajte jih.« Formentini se je ozrl	proseče	na Radetiča.Ta je zaklical: »Ljudje, ne dajte	A
je zaklical Golja. Cilka je zavpila in se ga	proseče	oklenila.Otresel se je je.	A
šipi sem zagledal znan vlažen smrček. Vame so	proseče	strmele žalostne oči: »Pomagaj mi...	A
živilo. »Gotovo si že lačen,« je spregovorila	proseče,	»ná, jej!«Nekaj sem se obotavljal, nakar je	A
obrazom je obstal pred njo ter izpregovoril	proseče:	»K zvezdi me vleče!In zopet se poklanjam svoji	A
poprosil sem ga daru in miloščine. Dejal sem	proseče,	da imam osem otrok, da vsi stradamo, da smo	A
krasno svoje oko upre vanj. Bilo je to pohlevno,	proseče	in milo oko!A ničesar mu ni odgovorila.	A
»Meni ničesar ne očitaj, Metka!« odgovori	proseče,	»da je po mojem, bilo bi vse drugače, vse drugače	A
proti meni, mešala nekaj naših besed ter končala	proseče:	»Nemi, nemi!« Vzel sem, ona pa je odhitela.	A
papežem sem videl klečečega mladega človeka in	proseče	je dvigal roke proti prestolu, kjer je sedèl	A
podarjevali.« »Pri nas bi se vzela, seveda,« je opat	proseče	govoril. »In naši živini bi lepo gospodarila	A
povsod se mu je zdelo, da se dviga začudeno in	proseče	vprašanje po gospodinji.Marička s svojimi objokanimi	A
se mu priskutila Amerika in bi spoznal, kako	proseče	ga kliče domačija. Zdelo se mu je, da se pomiri	A
da jih je dražila in se jim smejala, ko so	proseče	snubili njeno sočno bujnost in vrtoglavo vreli	A
hrepenenje v zgovorne pesmi in ki roteče in	proseče	vzdihujejo z glasnimi vriski, prekipevajoče	A
okno. Večer za večerom so kakor berač kruha	proseče	moledovali in mencali, da bi se oglasila.Nestrpnejši	A
šetavci, ob grlečih in zapeljujočih šetavkah.	Proseče	mehki šepeti so se snubeče sklanjali k njenemu	A
O, kolikokrat ji je nastavljal besedo, kako	proseče	jo je snubil s svojimi svetlimi pogledi. Ali	A
otrok, vsaj se teh par ur, dokler živim!« jo je	proseče	kregal. Mariji se je oče smilil bolj kakor ženi	A
stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. Mladec ga je	proseče	gledal.Hkrati so njegove oči obljubljale vdanost	A
Je bila pretežka zanj.	Proseče	sta gledala dečka Srnjaka, češ da naj jima pomaga	A
Že vsa siva je prišla iz koče in zaskrbljeno	proseče	pogledala Ostrorogega. Jelen je koj uganil misli	A
Obljubi mi!« Pogledala je tako	proseče.	»Ne, jaz ne pojdem,« deje on; »pa sedaj se vrniva	A
jo dajte pripenjati, naj govori.« Pavlina jo	proseče	in očitajoč pogleda. »Gospodična, jaz se vozim	A
videla, kako jo je sinček za obleko cukal in	proseče	ozrl se vanjo, naj ga ne zatoži, nasmejala se	A
kake dvakrat k njemu; on jo milo pogleda in	proseče,	kakor bi hotel reči: vsaj ti, ti ne misliš in	A
mogla premagati, pritisnila se je k njemu in	proseče	vprašala: »Kajne, oča, da Volkuna ne damo?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 52 152 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani