proseče (101-200)

Izgovoril je te besede s čudnim glasom, pol	proseče,	pol sovražno.Zdrznila se je in se je zdramila	A
-- Odprla je	proseče	in plašne oči in nikogar ni bilo. ”Pridi	A
da so vztrepetale tiste napol odprte, plaho	proseče	ustnice in da je groza pogledala iz velikih	A
njena duša, kako se ozirajo njene oči plašno in	proseče	nanj.Ali takrat je bilo njegovo srce trdo in	A
siloma branila solzam; govorila je plaho in kakor	proseče.	Nikolaj je šel z njo v Ratejevo spalnico	A
kvišku kakor dolge, gole, črne roke, v nebo	proseče;	nebo samo pa je bilo sivo, hladno, brezčutno	A
njih oči pa so gledale na nas ljubeznipolno in	proseče.	To je bil njih zadnji pogled ...	A
vrsti je vzkriknilo, rezko, besno, ne pomoči	proseče,	temveč kričeče po maščevanju.Zaropotalo je,	A
nisi opazil trepetajoče moje iztegnjene roke,	proseče	in darujoče.Nič ti ne očitam, tudi ti ne očitam	A
Janičar dvigne sekalo. »Mike!« ga gleda Vid	proseče.	»Mike ... brat moj ... « Mike ostane hladen Kordun	A
s sekalom, Vid mu prestreže udarec, gleda ga	proseče:	»Mike, daj, vsaj ti mi prizanesi ... daj, pusti	A
Elekta trpko in zopet obmolknila. Potem pa je	proseče	prijela Engelberto za roko in šepetnila: »Jaz	A
je dvignila glavo in ga pogledala karajoče in	proseče:	»Kaj ti je rekel zdravnik?«	A
slutil, da je igrača v materinih rokah, in skoro	proseče	je dejal: »Mati, če mislite, da morete	A
vidi v nji nezvesto ženo. In dvignila je oko,	proseče	tolažbe, na sivorjavo sliko, ki je gledala resneje	A
morate ostati na Peči!« je dejal prepričevalno in	proseče	obenem. »Bežati s Peči pomeni, odreči se pravic	A
dejala, »pa ne mož!« V hipu pa se je ublažila in	proseče	rekla: »Ti praviš prav!	A
človek!« »Gospod stric,« je zaklical mladi	proseče.	»Molči,« je viknil trdo vikar.	A
septem3,« je odgovoril dijak in pogledal	proseče	na izprašujočega.Štampa je mižal in zanosljal	A
obraz. Dvoje otroško plahih oči je pogledalo	proseče	in začudeno v vikarja.Trenutno je ugasnila strast	A
»Turpissima verba audivi!« Nekako	proseče	je pogledal Štefanu v obraz.Štefan se je zganil	A
deklica in vprašala: »Stric ‒ zakaj?« Dvignila je	proseče	svoje oči in vstala.On pa je govoril: »Zato	A
Foramitiju!« »Gospod župnik,« je vzdignila Neža	proseče	roke. »Šeme,« se je zasmejal brat.	A
»Gospod,« je zajecala žena in dvignila roke	proseče.	»Kaj se je zgodilo?« je ponovil vprašanje.	A
»Vprašajte jih.« Formentini se je ozrl	proseče	na Radetiča.Ta je zaklical: »Ljudje, ne dajte	A
je zaklical Golja. Cilka je zavpila in se ga	proseče	oklenila.Otresel se je je.	A
šipi sem zagledal znan vlažen smrček. Vame so	proseče	strmele žalostne oči: »Pomagaj mi...	A
živilo. »Gotovo si že lačen,« je spregovorila	proseče,	»ná, jej!«Nekaj sem se obotavljal, nakar je	A
obrazom je obstal pred njo ter izpregovoril	proseče:	»K zvezdi me vleče!In zopet se poklanjam svoji	A
poprosil sem ga daru in miloščine. Dejal sem	proseče,	da imam osem otrok, da vsi stradamo, da smo	A
krasno svoje oko upre vanj. Bilo je to pohlevno,	proseče	in milo oko!A ničesar mu ni odgovorila.	A
»Meni ničesar ne očitaj, Metka!« odgovori	proseče,	»da je po mojem, bilo bi vse drugače, vse drugače	A
proti meni, mešala nekaj naših besed ter končala	proseče:	»Nemi, nemi!« Vzel sem, ona pa je odhitela.	A
papežem sem videl klečečega mladega človeka in	proseče	je dvigal roke proti prestolu, kjer je sedèl	A
podarjevali.« »Pri nas bi se vzela, seveda,« je opat	proseče	govoril. »In naši živini bi lepo gospodarila	A
povsod se mu je zdelo, da se dviga začudeno in	proseče	vprašanje po gospodinji.Marička s svojimi objokanimi	A
se mu priskutila Amerika in bi spoznal, kako	proseče	ga kliče domačija. Zdelo se mu je, da se pomiri	A
da jih je dražila in se jim smejala, ko so	proseče	snubili njeno sočno bujnost in vrtoglavo vreli	A
hrepenenje v zgovorne pesmi in ki roteče in	proseče	vzdihujejo z glasnimi vriski, prekipevajoče	A
okno. Večer za večerom so kakor berač kruha	proseče	moledovali in mencali, da bi se oglasila.Nestrpnejši	A
šetavci, ob grlečih in zapeljujočih šetavkah.	Proseče	mehki šepeti so se snubeče sklanjali k njenemu	A
O, kolikokrat ji je nastavljal besedo, kako	proseče	jo je snubil s svojimi svetlimi pogledi. Ali	A
otrok, vsaj se teh par ur, dokler živim!« jo je	proseče	kregal. Mariji se je oče smilil bolj kakor ženi	A
stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. Mladec ga je	proseče	gledal.Hkrati so njegove oči obljubljale vdanost	A
Je bila pretežka zanj.	Proseče	sta gledala dečka Srnjaka, češ da naj jima pomaga	A
Že vsa siva je prišla iz koče in zaskrbljeno	proseče	pogledala Ostrorogega. Jelen je koj uganil misli	A
Obljubi mi!« Pogledala je tako	proseče.	»Ne, jaz ne pojdem,« deje on; »pa sedaj se vrniva	A
jo dajte pripenjati, naj govori.« Pavlina jo	proseče	in očitajoč pogleda. »Gospodična, jaz se vozim	A
videla, kako jo je sinček za obleko cukal in	proseče	ozrl se vanjo, naj ga ne zatoži, nasmejala se	A
kake dvakrat k njemu; on jo milo pogleda in	proseče,	kakor bi hotel reči: vsaj ti, ti ne misliš in	A
mogla premagati, pritisnila se je k njemu in	proseče	vprašala: »Kajne, oča, da Volkuna ne damo?«	A
Res ne. Franca?« Manica je tako	proseče	pogledala majerico, da ji Franca ni mogla odreči	A
sedlat žrebca. Bolnica je spet spregovorila,	proseče	kakor otrok, ki se boji s svojo prošnjo vznejevoljiti	A
Franica vstane in stopi predenj, povzdigne	proseče	oči k očetu, pa videč, da je njegov pogled oster	A
je s težko sapo. »Katinka!« ponavljal je on	proseče.	Obrnila se je proti njemu in žarek lune je obsvetil	A
sobo do vrat; tam se naglo obrne in deje na pol	proseče,	na pol pa, kakor bi vsa stvar ne bila vredna	A
prsih. »Kavka ‒ ali mi boš dobro storil?« deje	proseče.	»Kolikokrat sem ti že?	A
hotel ga je staviti odkrito, prijateljsko,	proseče,	češ dam mu, kolikor hoče, ako ima on to pismo	A
»Kaj naj napravim, Tone?« ga je zaupno in	proseče	vprašal Bajželj, kot da bo njegova beseda odločila	A
za to tudi stotak,« ga je nagovarjala in ga	proseče	gledala. »Daj!	A
pojemajočim glasom spregovoril bolnik in ju	proseče	gledal. »Že davno sem ti odpustila.	A
solza se mu utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre	proseče	proti nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj	A
ni vzdihovala. Z mirnimi očmi je pogledala	proseče	proti nebu in vzela iz nedrij podobo Matere	A
bližaj se ji s povešeno glavo; povzdigni k nji	proseče	oko ‒ ne razpne ti rok, da bi si pritisnila	A
Nato je stopil še enkrat k materi.	Proseče	je dvignil roke in je moledoval: »Ne storite	A
‒ In Mojca se je stresla v svojem strahu.	Proseče	je sklenila roke in je prosila z drhtečim glasom	A
je zavrisnil Rožle in je zdrknil na kolena.	Proseče	je dvignil roke in je jokal in moledoval: »Usmilite	A
ob dečkove noge in ga je pogledoval milo in	proseče.	In Kekec ni mogel drugega, kakor da je dal tudi	A
in oči so ji postale žalostne in so gledale	proseče,	kakor da prosijo odpuščanja. Med svet ni šla	A
Gospodinja pa je jokala kar naprej, vila roke in	proseče	pogledovala Likarja in Trtnika, ki sta mirnih	A
in uprla vanj lepe črne oči. »Tovariš,« je	proseče	sopla, »usmilite se me.Kako bom brez moža.	A
ne bom vaš sovražnik,« je prosil Drenovec in	proseče	zrl Mozolcu v obraz.»In če sem kaj godrnjal	A
ne boš nikoli več vasovala s tem falotom.«	Proseče	ga je pogledala in vzdihnila: »Nikar ne bodi	A
Usedla se je. »Tončka,« ji je	proseče	rekel Andrej, »vedno sva bila dobra tovariša	A
smem kdaj ustaviti pri vas za vrtovi?« jo je	proseče	vprašal graničar Marko. »Poglej, Jovo in Kristina	A
In dolina moja, ljubi grički znani vabijo	proseče,	nemo: »Tu ostani!« Drobne ptičke letajo nad	A
tako na moč prestrašena. Padla je na kolena in	proseče	tožila. »Le kaj naj storim?« je spraševal	A
Rovan umolknil, in videla, da je bila Margareta	proseče	sklenila v roki in da je s svojim pogledom Rovanu	A
odgovora, nego pohitela k vojvodinji in rekla	proseče:	»Prosim, visokost, dovolite, da me uči	A
Še enkrat sem ponovil. Skoraj	proseče.	Prav nič se nista pustila zmesti.	A
bočnih in zadnjičnih oblin. »Ne tepi me preveč,«	proseče	šepne Astera. »Ne bom,« zamolklo odgovori Brinda	A
in se ozre v slikovni posrednik. Njegove oči	proseče	gledajo Evo. »Odpri mi,« šepne. »Ne bi smela	A
Kaj ne, Eva?« Vsa zmedena pokima in	proseče	pogleda Urija. Daj, ga prosi z očmi, ne boj	A
Lahko stopiva ven.« »Ne, nikar,«	proseče	reče Brinda.»Ne ven.	A
fante držal v rokah. Gledal me je nedolžno in	proseče.	»Paziti bova morala tudi na zmaja.«	A
tla. »Potem je res niste videli?« sem skoraj	proseče	vprašal. Nekaj časa ni vedel, kaj bi.	A
Prosim te, Jur, ne reci mi ne.« Pogleda me tako	proseče,	da ji res ne morem odreči. »Prav, Ana, prišel	A
Ksena in stresa prijateljico. »Rada me imej,«	proseče	šepne Hela. »Pa saj te imam rada, veš, da te	A
potreben. Vendar jo neznančeve oči gledajo tako	proseče,	da tega ne naredi.Potrudi se in razbere njegovo	A
druga čutenja. Z zadnjim kancem razsodnosti	proseče	šepne: »Ne več, Rod.Ne morem se obvladovati	A
Daj, poslušaj me.«	Proseče	gleda Neona Kseno, ki s stisnjenimi ustnicami	A
življenja. »Uga, postoj, povej mi kam greš?« ji	proseče	reče. »Zakaj in kam si odšla?«	A
izustiti niti besedice. Stal je pred njo in ji	proseče	zrl v bolj in bolj zardevajoči obraz.	A
je za hip obstal med vrati in hlastno, skoraj	proseče	rekel: »Ne zmerjajte ga, ker tega ne	A
»Kaj nameravate z menoj?...« Njen glas je	proseče	planil v ozračje, nasičeno s skrivnostjo, a	A
Ožbej! - -« Skoraj	proseče	je izzvenel Karničnikov glas.Sinu se je zdelo	A
več!« zadrhti otroški glas kontese Alijane, ki	proseče	vzdiga obe roki proti grofu Ladi slavu.Čisto	A
« »K mamici bi rada,« je jecala Alijana in	proseče	dvignila roke proti Saldi, ki je vzela škarje	A
udrihati po »Omarju«. Bičani otrok je pomolil roke	proseče	proti njej. »Kako ti je ime?« je rohnela ciganka	A
prestopal v krogu. Včasih je tudi malce poskočil in	proseče	sklepal mogočni šapi pred glavo.Nekateri gledalci	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani