predse (526-625)

Vojvoda se je razgledal čez poslušavke in	predse	stegnil roke, kakor bi hotel pritegniti njihovo	A
vsi kakor žerjavica, a on nas posamič kliče	predse	in vsakdo položi desnico na križni ročaj njegovega	A
prijazno trenil po ljudeh in se skromno zagledal	predse,	le beli menihi so se smehljali, anti ponosni	A
zapravljivka je tale Levkarda!« se je smehljal	predse.	»Te mi že ne bo silil več, prepogubečen je.«	A
pride nekega dne sibirski poglavar in naju ukaže	predse	pripeljati.Ko prideva, nama reče:	A
vodi z dlanmi Jezerna Roža. Ostrorogi je daleč	predse	zamahnil s stegnjeno roko: »Pustil bi soma in	A
Povsem popustiti pa ne sme. Razkrečil je	predse	prste neokretne roke in dokaj bolj mirno spregovoril	A
Obvaruj!« Navihanec se je zravnal in dvignil	predse	obedve roki z razkrečenimi prsti. »Da se mi	A
svojega drevaka, se smehljal in zadovoljno brundal	predse.	»Hej!« Sulec se je stresel.	A
pod Plešivco?« Urni Sulec je mrko pogledal	predse	in umaknil besedo: »Saj nisem mislil zares.	A
vsaki roki nož in sta kar na slepo zamahovala	predse.	Saj morajo zdaj zdaj priti Somovci pomagat.	A
Škripal je z zobmi in s pestmi togotno zamahoval	predse.	Raz mostišče so ga opazovali mladci in se mu	A
Premeteni je glasno zaklical, stegnil roko	predse	in kazal bratu s prstom.Na pobočju Gole gore	A
temnorjavo bobrovino. Potem je stegnila roke	predse,	pridvignila dlani in se pričela sklanjati nad	A
se je zravnal, stisnil pesti in stegnil roke	predse.	Razločno, kakor bi ne bil nihče pričakoval, je	A
»Pri belem bobru!« Ostrorogi je stegnil	predse	v pest stisnjeno roko.»Zakaj bi pa ne.	A
Presukani Lisjak se je koj prepoznal. Zasikal je	predse	in divje pognal svoj drevak med skupino drugih	A
oba zavračalna plotova. Kakor dvoje na široko	predse	razprostrtih rok sta se stegala prek jase in	A
ti.« Brest je stisnil pesti in mrko pogledal	predse.	Potem se je prestopil, kakor bi se bil odtrgal	A
pol zamežal. »Ubogati ‒.« Ris je stegnil roke	predse:	»Lov je lov. Pametni lovci se podvržejo tistemu	A
Zorna pa za njim. Pegasti je napeto gledal	predse	in na vse strani kakor prav pravi ris.Prišla	A
Presukani izogibal. »Lej!« je revsnil Ostrorogi	predse,	»smrkavec bi bil skoraj tudi Srni in Veverki	A
puščice, pritrdili si rokobrane in položili	predse	sulice, katerih je bil vsak več prinesel s sabo	A
oglavnice. »Oprezni Srnjak!« Ostrorogi je poklical	predse	prvorojenca Zorne Kaline.V dolgem skoku je planil	A
sedla na tam ležeči hlod. Zrla je žalostno	predse,	v resnici pa ji je poskakovalo srce.Lahko je	A
»Ah nič!« Razvneti mladec je zamahnil	predse	z roko. »Orlu naročim, naj ji pove, da se čez	A
stal poleg Zlatolase. Meh je bil že postavil	predse	na tla.Pribi je bilo nerodno.	A
je ugriznil v spodnjo ustnico in mrko gledal	predse.	»Nič.	A
volkovi. Grčavi Brest je togotno zamahnil	predse	z okrvavljenim bičem.Njega Ostrorogega ruk ni	A
prodove, če res skrivajo zlato. Sedaj je buljil	predse	in samo to razmišljal, kako bi tudi on mogel	A
posrečilo. Z iztegnjeno roko je podržal bodalo	predse	in ga ogledoval.Zadovoljen z delom, ki ga ni	A
na trdini ob Velikem jezeru je pa gledal mrko	predse.	Njegovo veliko setev so želi zahrbtni črnolasi	A
Ostrorogega je pogrelo. Pljunil je	predse:	»Fej!« »Joj, joj, joj!« Bela Ovca je odkimavala	A
vratih naslonila na podboj in nekaj časa strmela	predse.	»Si že pomolzla?« vpraša jo mati prepirljivo	A
s tal pobira in palico zopet obeša, ter sam	predse	reče: »Na Kolovec misli iti rokovnjače tožit	A
koncem in, kadar je hodil, postavljal daleč	predse,	bližnjega možaka po hrbtu, rekoč: »Ali si zopet	A
stisnjenimi ustnami je sedel tu ter srpo zrl	predse.	Zdramil ga je vojak, kateremu je bil prej, ko	A
tako da je moral človek pazno stopati in vedno	predse	gledati, da se ni spotikal. Naravno je bilo	A
lakti krvavo koščeno roko kakor za ščit drži	predse	v zrak.Vidno je bilo, da je palica že močno	A
« »Kolikor hočeš, treh se ne bojim, če jih	predse	dobim in če nisem golopest.« Neža se nagne k	A
črvojedi stari mizi. Neža sede za mizo in vrže	predse	kupček papirjev. Stremenček poseže za zrcalo	A
pri luči v gorki svoji izbi in, brezmiselno	predse	gledé, vlekel in kadil iz velike pipe počasi	A
piškavo mizico na klop in postavi veliko culo	predse.	Ko bi starka ne bila brljava od dela, skrbi in	A
velem, nagrbančenem licu. Sin je tiho strmel	predse.	»Nič ne bo, mati, nič,« reče potem, »nazaj	A
grob koplješ.« Molčita oba; mati joče, sin pa	predse	zre, kakor bi bil lesen. »Mati, zakaj mi niste	A
pogumno za mizo, postavi železni svečnik na ogel	predse,	puško pa napeto po mizi, namerjeno proti vratom	A
Podpirala je težko glavo v dlan in zrla srpo	predse.	Tenki zastori na oknih so bili zagrnjeni, tako	A
Stari je pri tem govorjenju gledal resnobno	predse	v konjevo grivo. Ko je končal, spoznal bi bil	A
strani pogleda svojega dobrotnika in mrmra sam	predse:	»Najbrž bom jaz dalje v tvoji hiši ostal ko	A
nihče večerje ne prinese?« Tako je godrnjal	predse	in obrvi se mu zvlečejo še grše na čelu. »To	A
obrnjenega ovčarja. »Tole,« reče Stoklasek in	predse	moli nekaj okroglega v roki, pa samo z eno,	A
Stala je zopet ob postelji, glavo naprej	predse	držeč, lasje so ji bili pali čez polovico obraza	A
In kakor starec tako z upognjenim tilnikom	predse	gleda v razgaženi snežni pot, raztezajo se mu	A
Srednjega vrha.« Nameril je grozeče z roko	predse:	»Le počakaj!Preklicano taborišče medvedov in	A
spomnil, kako neumno se je bil izdal, je zaklel	predse:	»Prekleta baba hudičeva.« Od tistega večera	A
zopet na mizo in začne, roke na hrbtu držeč ter	predse	na pol v tla obrnjen, gor in dol hoditi.Žena	A
skrila, naj ti bo. A jutri zjutraj jo hočem imeti	predse.	Potlej že naredimo, da bo vsej tej stvari hitro	A
potu ali da je bila vase utopljena, gledala je	predse	v tla in stopala zelo počasno. Naglo	A
pometal. Ukažejo nam orožje na kupe položiti	predse.	Radi smo storili tako, saj bi bil vsak rajši	A
poklekne stari mož tik trupla, postavi svetilnico	predse	v sneg in se spogne čezenj. Lice Pečevo je bilo	A
kakor pijan. In one grde besede mrmra vedno	predse.	Ničesar ni terjal Bitič od veselosti tega sveta	A
ploskom, ter bil položil debel rokopis na mizico	predse,	kosti svojega rojstva pa v pleten naslanjač	A
smotke in iskal žveplenic, katere je bil adjunkt	predse	postavil in jih mehanično prebiral. »Čestitam	A
neumljivi čuti so ga obhajali in, ko je zrl	predse	na belo, v jutranjem svitu blestečo planoto	A
navzeta te mime, večerne lepote, molče zrla	predse,	koncipist pa je položil veslo čez čolnova roba	A
ona, a nemir ji je vedno bolj rastel; zrla je	predse	in s prsti trgala rožo, ki jo je nosila ves	A
komolec pritisnil k telesu ter tako klobuk	predse	moleč stopal lahkih nog proti zrcalu.Pred njim	A
»A, kaj še!« meni oni ter puhne gost oblak	predse.	»Doktor je mrzel!	A
trepalnice; zrla je med pogovorom na plošček	predse.	»Pa kako bom pela slovenski?«	A
Nasmehnila se je svoji podobi v zrcalu ter šepnila	predse:	»To sovraštvo me miče.Bodemo videli, doklej	A
glavo v roko ter tako dolgo, dolgo srpo gledal	predse.	Pa to ni bila vest, to ni bil več spomin na	A
Čudna slutnja se ga je lotila. Ko je zrl	predse	na rdeči prt ter prebiral krušne drobtine, vstajala	A
dobrovoljno pokima z glavo, obenem pa pljune	predse.	»Borovce bodo vrtali gori na Drenovem; za vodo	A
palico po listju kraj steze ter zamišljeno zrl	predse.	»Naj velja, kar hoče!« dejal je čez nekoliko	A
odprta knjiga. Deklica pa je zamišljena zrla	predse	v tla.Doktorja ni zapazila, da ni stal tik nje	A
»Jaz vas ne umejem.« Rekla je to malomarno	predse.	»Prav imate; saj je bilo res neumno,« hiti oni	A
»Prekleto! Prekleto!« mrmral je	predse,	pa vedel ni, niti kaj govori niti koga preklinja	A
potem je mahal in postavljal kljukasto palico	predse	po stezah in po kamenju preko Limbarske gore	A
A Peter je sedel zamišljen v stolu in zrl	predse.	»Kako sodiš ti o ‒ ljubezni?« vprašal je zdajci	A
več sledu na njegovem čelu. Žvižgal je veselo	predse	ter vihtil palico v roki, odzdravljal srečajočim	A
»Ana Vrbanojeva! Ana Vrbanojeva!« jeca	predse.	»Ne, ne, to ni mogoče!	A
Onemogel se zgrudi v naslanjač in zre srepo	predse.	Kako prepal je bil videti sedaj ta mož	A
vedno sije nekdanji nepopisni žar, v sodnika	predse.	Pavel sedi s hrbtom proti oknu in lica	A
šel za njegovim pogrebom.« Jurca je strmel	predse,	a potem je taval dalje in drugega dne se je	A
pedi pod vrhom ter jo visoko dvigal in daleč	predse	postavljal. »No, Jurca, kaj pa je s tvojim sinom	A
na tnalo pred hlevom ter skrčil roke v pesti;	predse	in gor kvišku proti jasnemu jesenskemu nebu	A
malo v stran na desno držeč, roke pa pomolivši	predse.	Obe roki sta prišli v plamen, v žerjavico, a	A
stezi skozi gozdič; ni se smejal niti žvižgal	predse;	v tla je zrl in čudno one porogljive besede	A
možganih in na jeziku. »Ženin, ženin!« mrmral je	predse;	»in nevesta?Morda je še katera druga v gradu	A
njo; pa ganil se ni z mesta. Zrl je nekoliko	predse	k tlom, a potem obrnil se ter odšel ven iz vasi	A
ker gospod ni besedice rekel, nego molče zrl	predse.	»Hvala vam, Andrej,« reče naposled; »čuden dogodljaj	A
nastala; dekle je zrlo srpo in kakor brez zavesti	predse	ter pritiskalo krčevito drobne ročice k prsim	A
bridko varali sebe in svoje srce.« Ona je zrla	predse	tiho, s stisnjenimi ustni in povešeno glavo	A
čutil je, da je ne sme motiti; zato je molče zrl	predse.	Čez nekoliko časa se je pomirila.	A
Starka je umolknila in tudi slikar je zrl nem	predse.	»In drugo, gospod Rogulin, drugo pa že veste	A
levico leščerbo iz veže, z desnico pa bradnico	predse,	da se ubrani navideznega napadnika.Pred seboj	A
njo, potem pa zgrabi stol in zamahne naravnost	predse.	Enega bo pač zadel, mrtev mora biti, naj bo,	A
ako jo je z na pol raztegnjeno roko postavil	predse.	»Joj, Klander, duša kosmata, kje se pa ti klatiš	A
njemu, pogledal ni niti na desno ni na levo;	predse	je zrl in dvakrat ali trikrat pokimal z glavo	A
koči, ta duša beraška?« Topolščak je strmel	predse.	»Si ga li ubil?« vprašal je zamolklo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  26 126 226 326 426 526 626 726 826 926 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani