prava (501-600)

rekel nekaj posebnega, pa beseda, ki bi bila	prava,	se mu ni dala.Težko je dihal in jo molče gledal	A
slivovke; »v mrazu in vročini ti je voljna in	prava.	«Trlep se ni dal prositi; pokusil je, ha, močna	A
»Še zvaditi bi se utegnila, srečala sta se	prava	dva.« »Kdo neki sta tista ženska in moški, ki	A
Aha, glej no!« je Repnik zamolklo revskal. »	Prava	sta mi, vama se človek res sme zaupati brez	A
bi storil to, bi se ves samostan opustil.« »	Prava	škoda!Kdo se ti bolj smili: tlačan ali samostan	A
kisaš kakor baba, ki so se ji jajca pobila!	Prava	sreča ti je v delež le pod streho očetnega doma	A
« »Potrpežljivo živeti in mreti je	prava	sreča in modrost življenja,« se je pater z desnice	A
vedel tudi jaz, ki sem grajski človek. Tista	prava	sloveča vešča iz Soteske ga maže in prevezuje	A
tale nova vera, ki je nekaterim tako všeč?« »	Prava	ni, kriva je.« »Nikoli nisem vrtal, ali je prava	A
ni, kriva je.« »Nikoli nisem vrtal, ali je	prava	ali je kriva.Človek, mislim, se lahko zveliča	A
sreče.« »Za žensko, ki je zdrava in dobra, je	prava	sreča le ob možu, v samostan pač morajo tiste	A
»O, saj veste, saj poznate.	Prava	redkost!Tekočinica brez barve, duha in okusa	A
ženico, raztrgano in umazano babo. »Tale bo	prava,	« reče, »lepše in mlajše nimamo!« »Ne maramo	A
tako, izberemo katero drugo. ‒ Aha, tale pa bo	prava,	kajne?« se drug posmeje izza vrat in rahlo pahne	A
za roko pripelje nevesto Ančko. »Hoj, ta je	prava,	ta je lepa nevesta za našega ženina, brž brž	A
stopinjice nista storila brez Pavleta. Pravi oče in	prava	mati ne moreta bolj ljubiti svojega lastnega	A
Škof Pavel reče: »	Prava	in dobra je tvoja misel.Ne samo ti, tudi jaz	A
Pavel za gotovo spoznal, da je Neža njegova	prava	mati.Več se ni mogel zatajevati, vstane, jo	A
se objameta in obema tečejo solze. Tako je	prava	resnična prijaznost dve srci sklenila, da sta	A
sklenila, da sta bili v nesreči in sreči ko	prava	brata. Škof Pavel vzame svojo mater	A
in Zorne Kaline. Pa se ni hotela ponuditi	prava	priložnost.Ko že le več ni mogel odlašati in	A
pada na tla in me hoče ubiti. Pa to ni bila več	prava	prikazen, ko sem že pogledal.« Možaki so zmajali	A
čas pogledoval in sodil, da bi bila Zlata kar	prava	za Lisjakovo ženo, posebno še, ko Ovnova najstarejša	A
zato, ker Presukani Lisjak noče biti pameten.	Prava	reč, če si pred njo vzame Peruniko.Trmoglavec	A
Spodaj ob morju je pa že vse zeleno, doli je	prava	pomlad. Ostrorogovci niso mogli več zdržati	A
svetlikajočo se zlitino in jo preskusil, če bo	prava.	Potem jo je pričel nalijati v prav tako lončene	A
Prekleti babjek!« »	Prava	reč, če še eno noč prebedim.« Rak je odvihral	A
morebiti njegova puščica ni nič hudega naredila.	Prava	reč, če je malo oprasnila Jasnookega.Pa naj	A
bi ponoči zmrznila. Taka smrt bi pa ne bila	prava	žrtev Nevidnemu, ki zahteva ugreznjenje, da	A
bilo veliko slišati o rokovnjačih. To so bili	prava	nadloga deželi, ki so po malem beračevali, po	A
natoči vina z vodo.« Barba, hišna, kuharica in	prava	gospodinja na Zabrezju, bila je že precej daleč	A
ravnal kakor z menoj.« »To se ve, da se vam	prava	krivica godi,« reče sin, toda malo bolj pohlevno	A
marsikdo, da je komtesa žena po božji volji,	prava	kristjana, da njena desnica rada daje, za kar	A
Neža Rožmarinka je poštena žena, lepa žena,	prava	žena.Vrag ve, da nisem coprnica.	A
bom povedala, kaj te čaka. Daj roko, Neža je	prava	žena, ona veliko ve.« Mladenič ji da nekaj drobiža	A
vzrokov, zakaj se mu novi prijatelj odteza, le	prava	reč mu ni na misel prišla. Smilil se mu je ta	A
ne bomo se pa rotili, da je ta naša logika	prava	‒ da je že tudi med Slovenci kaj takih natančnežev	A
»Marijan!« pravi Manica. »No,	prava	reč!To ni vse nič.	A
kruljav. Ne vem, od kod sta, ali malharja sta	prava,	to vem.Tiho sta se menila, ali jaz sem vendar	A
mlinarica ga je rada imela in skrbela zanj ko	prava	mati.Ali mlinarica se je bila jako postarala	A
»Očeta ni več, matere ne.« »	Prava	reč, če takega očeta ni več, kakor je najin	A
ki ga ni ljubila, njegovega otroka pak kakor	prava	mačeha še po strani gledala, čeravno svojih	A
kar je bilo spočetka na pol šala, postala je	prava,	pravcata resnica. Samorod je že čez nekoliko	A
menoj tisto potrpljenje, katerega se je moja	prava	mati bala ali ga ni mogla imeti.Zakaj saj veste	A
»Dekle? Ta je	prava	materina hči.Mati njena je štiri druge za nos	A
posebnega, kar sem slišal od svojega očeta.	Prava	reč, če dekle s človekom govori, ki ga že dolgo	A
ga ponoči vzel volk.« . /\ .. stran 57 . \/ »	Prava	reč.Bi ti ga vsaj jutri ne bi bilo treba zagrebati	A
se tako derejo, saj jih ne devljemo iz kože.	Prava	reč, če jih ostrižemo. Nobeden ne bo s kratko	A
- Kaj je mar moj oče? -	Prava	reč, če je romal v Kompostel.- Zanalašč bom	A
Ovčar, pa prav nič drugega.	Prava	reč, če si gledal za Podlipnikovo Ančko.Dobro	A
vriskaje in . / . / stran 27 . / pevaje skrival	prava	čutila.Kako ne bi bil človek žalosten, če ga	A
in jo prepričala, da ni šala, temveč gola in	prava	resnica.Pa kaj odgovarja prevzetno neumno dekle	A
sta se vprvič poljubila. Pa ‒ je li bila to	prava,	vroča ljubezen, katero je nosil on v srcu?	A
vrnivši se, »gorko postaja in za jarevino bo	prava!	« S tem je bil tudi ves pogovor končan in odšli	A
poznaš, in sestra onega rajnkega. Brata sta bila,	prava	brata.Prijazni ljudje, to se mora reči, ali	A
Dreta je proč! Brezova žbica ‒ ta je	prava!	Zakaj pa ne sadite breze?	A
neko višje pravo, ki vlada nam vsem. ‒ Tega	prava	ne pojmiš.Zakaj si tolikanj zabredel v igro	A
dogovorjeno. Sodil boš potlej sam, ali bo ta rešitev	prava.	« »Ne zamerite, gospod, da se ne morem znebiti	A
siromašnim možem iz zapadne Indije, mojega moža	prava	žena; da je tisti mož nje oče in da sta s seboj	A
plačane cene so zlagane. Kaj pa je takemu možu	prava	umetnost, ko gleda bolj na bogato okrašeni okvir	A
ti je bilo ves čas na jeziku!... Ta Ljudmila je	prava	ubožica in to čuti že sama.Mož je zaigral poslednje	A
brani Cvetana?« Abadon se očito razsrdi: »To je	prava	človeška ljubezen!Ni še dolgo, odkar so tvoje	A
Abadon se obrne in zamrmra polglasno: »To je	prava,	zmagovita ljubezen!Zvršiti se sme hudodelstvo	A
so bili raznih ver, vsak o svoji trdeč, da je	prava;	in nekaterim je bila naravnost vzor tista država	A
kakor da vas peče vest ali da nočete izvrševati	prava	vselej nepristransko.Izumili ste celo porotna	A
vendar dal upokojiti; skrajni čas je že. No,	prava	sreča je, da ni prišel nadsodiški načelnik,	A
imeli samo volkodlaka pred seboj; da jim je bila	prava	dolžnost umiriti truplo svojega gospodarja,	A
jabolka v ovočnjaku. Cigani so v mojem zavičaju	prava	deželna nadloga; nihče jih ne mara, vsakdo pa	A
Pavlič jo je zasačil še tisti večer. Cvetanina	prava	dojilja pa je tebi stregla v bolezni, v kateri	A
domneve iz radovoljno pozabljevanega rimskega	prava,	ki veli: »Če se ob viharju hkrati pogrezneta	A
nisem poznal, ne iz izkušnje ne iz rimskega	prava,	in bil sem prepočasen in premalo previden.To	A
prav ničesar svetovati, ker se bom imovinskega	prava,	katero zdaj velja med nami, učil v prihodnjih	A
sodbe krivične.« Odgovoril sem samozavestno: »	Prava	šola pravnikova je samo življenje.Kakor si pa	A
bodo spenjale na usta in lica. To bo stoprav	prava	vojska.« Takoj je gospodična zdrknila v pisano	A
največ trdo steblasto in strupeno cvetje je	prava	nesreča travnikom.Pisana senožet je kravam to	A
Bolj mi je ugajal nego moji profesorji rimskega	prava,	ki leto za letom čitajo svoja predavanja z vedno	A
se toliko togotil zaradi Mlekojeda! Ali ni to	prava	nesreča, da sem bil vedno homo sapiens ‒ kajne	A
pa zdi, da bi bilo po levi strani bolje.« »	Prava	reč, če stopimo še tistih pet korakov.Le po	A
»Daj!	Prava	reč.Nočem biti razbojnik!	A
naš kraj je pač oni tujec na Knezovem posestvu	prava	nesreča.Prišel je pred nekimi leti v našo župnijo	A
rastla in se razcvetala. Kazala pa se je v njej	prava	Italijanka. Medtem ko je bila Zalika	A
gospoda Mirodolskega bil je pravo zbirališče,	prava	obljubljena dežela mnogovrstnih ptičev; tu ni	A
kako bi pošten človek ne bil njegove misli ‒ da	prava,	resnična, globoka ljubezen do domovine ne ropoče	A
zdaj sem berač, klatež, potepuh! Škoda,	prava	škoda, da nisem pesnik, romanopisec! Pel bi	A
pravice; nji je moč pravica. Pravočutje je	prava	človekova last; ono je začetek in konec vsega	A
vprašanje. V tej žalostni, nenaravni prikazni je	prava	korenina zlega, ki tare ženstvo.Dolžnost je	A
»Kdo je mislil nate! Tebi je res	prava	sila.Samo izbirati si bode treba in smela boš	A
zmožnost in veselje. Ta je, po mojih mislih, edino	prava	ženska osvoboja.Kar sem tu o kratkem omenil	A
spodobi. Šivati, prati, otroke česati; to so ti	prava	ženska opravila; za to smo ustvarjene. Kar je	A
govoril o ljubezni? Radovan ne čuti, ne ve, kaj je	prava	ljubezen.Kako bi mogel sicer o nji tako mirno	A
tako konec vse poezije!« »Potem se šele začne	prava	ženska poezija.Imeti dobrega, pametnega moža	A
ali tako, naj se zgodi, kar hoče, da le pride	prava	priložnost.In ta priložnost je prišla, še prezgodaj	A
Zora ne Breda jemala te vere, ki jima je bila	prava	pomoč in tolažba v nadlogi.Srečno se jima je	A
Ali mislite, Jelenko, da je res njegova hči,	prava	hči?« »Zakaj bi pa ne bila?«	A
Vendar tega ni storil; bodisi da mu ni prišla	prava	beseda na misel, ali pa je bil premoder, da	A
je mirno, sladko življenje, čista ljubezen,	prava	sreča! Žívi in ljubi kakor jaz!	A
ibližuje . / . / stran 9 . / stvarniku. Umetnost je	prava	oaza v tem pustem, praznem življenju, kjer duša	A
žival ne ljubi mraka. Prva pa je stara Jagoda,	prava	mati in gospodinja vsi družini.Ko se pripase	A
nisem vedel prej, kdo si! To bi bila pa res	prava	reč, ko bi bila ti take žene hči ‒ to bi bilo	A
govedi! Da, ženske same ne vedó, kaj je njihova	prava	vrednost, prava njihova moč, da je le prerade	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani