nova beseda iz Slovenije
nasprotno smer pa je ob živi meji prav tako | počasi | šla Justina.Z rokami si je pokrivala obraz in | A |
polje in krenila proti bregu. Pomikala se je | počasi, | kakor bi korakala za procesijo.To se mi je zdelo | A |
zmenil za njenega otroka, je stopil k njej. | Počasi | je odgrnil prtiček z Boženinega obrazka in se | A |
Andrejc ne laže, - je pritrdil župnik in si | počasi | z debelimi prsti zapenjal srajco na kosmatih | A |
je zelo dolg in tenak. S tresočo se roko je | počasi | dvigal leseno žlico k ustom.Glava mu je včasih | A |
je šel še en vojak s kapo v roki - naš oče. | Počasi | se je sprevod pomikal po vrtu, izginil v gostem | A |
pri tepki in gledala za svetlo krsto, ki se je | počasi | pomikala po zeleni, strmi rebri. Ko | A |
»Če naj prav razumem,« je nato | počasi | rekla, »je zdaj država, nekoč pa je ne bo več | A |
v vodo, zavriskal in začel bresti. Bredel je | počasi | kakor vsi stari ljudje, ki so šibki v nogah | A |
je neusmiljeno nadaljeval stric in si prav | počasi | brisal stopala ob šop trave, »če bi bili vsi | A |
počakam, da pride duša za človekom, potem pa lepo | počasi | začnem.Recimo,« | A |
K nam je prišla in se razjokala. No, | počasi | se je pomirila ter se potopila v svoje delo | A |
je vprašal. Božena je | počasi | povesila glavo.Precej časa je molče strmela | A |
je vprašal oče. Božena je | počasi | prikimala.Nato se je zravnala, vrgla s kretnjo | A |
da je zavrgel svojo puško in pograbil tujo, | počasi | spoznal, da ta puška ni tuja, temveč edina za | A |
pred dvaindvajsetimi leti prav po temle brdu | počasi | pomikala za krsto iz cinka, ki se je prav v | A |
je rekla teta. »Kakor se | počasi | zarasejo vse rane,«je dodala in sedla. | A |
Potisnila si je čop las za ruto in dodala: »Ampak | počasi, | čeprav pot ni tako huda.« Oddahnil sem | A |
Precej jih je padlo, a tudi kar je živih, se le | počasi | vračajo domov.« Zleknil sem se na hrbet | A |
»Kje je padel?« je teta | počasi | ponovila vprašanje. »V Dominovem robu,« | A |
jasno nebo in nepremično obstala za hip, nato je | počasi | izginila, kakor bi se pogreznila za Krn. | A |
v gosji vrsti stopili za starim mornarjem. | Počasi, | neslišno so stopali okrog njive, ki se je v | A |
jih križ nič več ne boli. Globoko upognjeni se | počasi | premikajo po njivah.Sonce vsak dan bolj pripeka | A |
mati?« vpraša Nac. »In kaj šele gospod?« prav | počasi | zategne Venc in začne takoj z mrzlim, visokim | A |
bi vse ocvirke pobral!« godrnja Zavoglar in | počasi | poreže bilke okrog grma.Nato obriše koso, jo | A |
Martinu Jakončiču se je beseda pretrgala, | počasi | se je dvignil, ves majhen, in komaj slišno zašepetal | A |
se je, življenje se mu je zazdelo lepo - in | počasi | se mu je tudi jezik razvezal.Najprej je povedal | A |
pticnica.26 . \/ III Vlak se je | počasi | zavlekel čez solkansko polje in zavil v Soško | A |
poglavitno: doma ga je čakal mlin. Vlak je | počasi | drsel, puhal je bele oblake dima in presenetljivo | A |
travniki, reka in gozd, gore in drevesa, vse to je | počasi | zbudilo v njem starega kmeta - in tistih par | A |
Martin položil svojo roko. Vse vraže izginevajo | počasi | tudi na vasi, vraž glede živine pa se kmetje | A |
pridigal o uradnih tajnostih. Ljudje so se | počasi | razšli, postajali pred hišami in ugibali.V Cestarjev | A |
Razpravljali so o raznih stvareh in pogovor je | počasi | nanesel tudi na Martina,kajti ni se spodobilo | A |
svojih mladih letih - in ko se je zgrel, mu je | počasi | postajalo prijetneje pri srcu; zaprl je veke | A |
in poklical Jero k sebi. Lepo bosta živela, | počasi | si sezidata lepo hišico kje v predmestju, hišico | A |
Jakončič še ni imel pohištva. Domotožje je | počasi | ugašalo, čeprav se je Jere spominjal še sleherni | A |
Pavel in naš gospodar tudi.« Martin se je | počasi | skobacal iz listja, se pretegnil in stopil za | A |
je zaključil. Potem so na vzhodu | počasi | začeli zardevati oblaki, bili so od trenutka | A |
vrhovih gora pokazalo bledo sonce, ki se je | počasi | nižalo po hribu,prekoračilo reko in se začelo | A |
Zakaj naj bi sedel? Zaradi politike,« je | počasi | odgovoril Martin. »Hm, zaradi politike | A |
svojim otrokom in hodila na dnino, potem se je | počasi | naučila šivanja in ni se ji godilo slabo.Oče | A |
skrilji pred pragom, se ozrl po cvetoči tepki in | počasi | stopil v polmračno vežo.Previdno je odprl vrata | A |
ki jih ne bo nikdar dosegel. Martin se je | počasi | sesedel k mizi in se zastrmel skozi okno.Trta | A |
o trpljenju in o boljših dneh. Govoril je | počasi, | deklamatorsko, kakor bi stal na govorniškem | A |
kakor bi stal na govorniškem odru. Martinu pa je | počasi | lezla glava na prsi.Nič več se ni navduševal | A |
izbi in skozi majhno okno strmiš v zimo, ki | počasi | prihaja čez svet.« »Ja, ja,« | A |
mora plačati za jajca. Vse te stvari so prišle | počasi | na uho tudi farovški kuharici, ki je bila ženska | A |
in zavil po stezah za vasjo. Hodil je tiho in | počasi | in sam ni vedel, kdaj se je znašel pred Jerino | A |
ust se je Hlipu cedila rjava tobačna slina in | počasi | polzela po tej bradi, poraščeni z redkimi sivimi | A |
Zlezel je s kozla, ne da bi se ozrl v vaščane. | Počasi | se je sukal okrog kobile, gledal v tla in si | A |
nosom - po vidnejši uniformi sodeč caposquadra - | počasi | snel izza širokega usnjenega pasa kratek, okovan | A |
izpod svojega črnega čopa ostro gledal vanjo. | Počasi | je začel dvigati svojo belo, poraščeno roko | A |
tre! Bevi!« Peter ga je zaničljivo pogledal, | počasi | dvignil maseljc k razbolenim ustnicam in izpil | A |
izpranem kamnitnem kolovozu ob razburkani reki prav | počasi | pomikata dve drobni postavici, dve črni piki | A |
In vse!« je prikimal oče. | Počasi | je potegnil iz žepa robec, ga z obema rokama | A |
sesuje nanj ter ga pokoplje in res zaduši. | Počasi | je vzdignil glavo in se od strani ozrl v nebo | A |
Zagledali so Janeza, ki je stopil iz hiše in se | počasi | napotil proti hlevu.Izginil je na skedenj. | A |
odganjal?« »Kdo jih bo takrat odganjal?. ...« | počasi | ponovijo in me vprašujoče pogledajo. | A |
iščem izgovor. Obrišem čelo, ki je potno, in | počasi | rečem: »Saj morajo tudi kosi živeti | A |
zašepetala mama. Kamen se mi je odvalil s srca in | počasi | sem se pomiril. »Snamem ga!« sem hitro | A |
In v mojih sanjah sta res zaspala. Tedaj prav | počasi | vstanem in grem po prstih iz sobe.Vse gre tako | A |
tepko smrt. S hrbtom se pritisnem k steni in se | počasi | pomikam naprej. Pogledam okrog vogala in res | A |
Si že kaj takega sanjal.« | Počasi | sem se zavedel, da sem res samo sanjal.Že sem | A |
pa reke ni dosegel. Padel je na vrbo in se | počasi | pogreznil med mlade in tenke veje, ki so bile | A |
trdno narejen in iz mecesnovega lesa, ki le | počasi | gnije, če ne bi prišla smrt po dolini.Sredi | A |
70811132710~970811133551 .. . / v_gaju.173 . \/ . / | Počasi | zapuščam vrt.Neslišno grem proti hiši. | A |
Zato se odločno obrnem in grem v hišo. | Počasi | se vzpenjam po stopnicah.Stopim v svojo sobo | A |
je oživelo, vse se je zganilo in nato začelo | počasi | drseti proti meni. Matičevo telo je bilo večje | A |
brez besede gledali, kako so beli kamni čudno | počasi | padali ob sivi steni in nato glasno pljusknili | A |
Matic!« je vzkliknila Temnikarica. Matic je | počasi | in zelo previdno položil lonec na skrinjo.S | A |
posvinjal, jim porečem.« Matic se je zganil in | počasi | ponovil svoj edini izgovor: »Saj tobak | A |
šapastih rok, plavali v rahlem popoldanskem pišu, | počasi | padali ob sivi steni in legali na zeleno otavo | A |
ne bi sedel pri miru, temveč bi s skalo vred | počasi | veslal čez dolino.Dan je bil jasen in tih. | A |
Ko je to ugotovil, je pretegnil svoje ude. | Počasi | je dvignil roke kvišku, trikrat sunil s pestmi | A |
otroci so Matica dolgo gledali samo iz kuhinje. | Počasi | pa so si nabrali dovolj poguma in stopili iz | A |
Pokaži roko!« Matic je | počasi | stegnil roko in pokazal široko, krvavečo dlan | A |
zamežiknil z mokrimi, nejasnimi očmi in prav | počasi | povedal: »Kokošàrjevo Tilčko.« | A |
zgovornem dnevu oddahnila v tihem in mehkem mraku; | počasi | in z užitkom je z ostrimi zobmi svoje zlobe | A |
Malce črnikast pa je.« »Malce črnikast ...« so | počasi | ponovile ženske in se razočarano spogledale | A |
luči v očeh!« »Da nima prave luči v očeh?« so | počasi | ponovile ženske in začele znova ogledovati otroka | A |
skrivaj upala, da bo v polmraku in zatohlosti | počasi | ugasnil.Matic pa ni ugasnil, temveč se je nekega | A |
smehom, ki ga dotlej ni poznal, nato pa se je | počasi | naučil tudi govoriti.Lužnica ga je vlačila od | A |
vprašal Hotejec. »Matic me ga je napadel me « je | počasi | povedala Katra in dvignila predpasnik. | A |
« Katra se je glasno useknila in nato prav | počasi | povedala: »Saj ga me ni v resnici napadel | A |
mu pogledal v velike, nejasne oči ter prav | počasi | in resno rekel: »Veš kaj, Matic, pojdi | A |
obokom prosojnega neba. Tudi danes se je prav | počasi | zasukal na petah, se ozrl okrog sebe in prisluhnil | A |
Obstal je nepremično, nato se je še enkrat prav | počasi | zasukal in s svojim mokrim, nejasnim pogledom | A |
fašisti. Zamajal se je od strahu, nato pa je | počasi | krenil naprej, zakaj v njegovi podzavesti je | A |
cesti. »K Loputniku grem, da me obrije,« je | počasi | povedal Matic. »Ti le glej, da te fašisti | A |
z glavo nad svojim lahkomiselnim možem in se | počasi | odzibala okrog vogala k svojim kuram. | A |
domov.« Matic je obstal, zamežikal in nato | počasi | povedal: »K Tilčki grem. | A |
je Tilčka, z očmi uprtimi v Kokošarko, prav | počasi | spustila roko, se počasi obrnila in naglo odšla | A |
uprtimi v Kokošarko, prav počasi spustila roko, se | počasi | obrnila in naglo odšla po kolniku, ne da bi | A |
strašiš tod okoli?« »Po sončnico sem prišel,« je | počasi | povedal in v zadregi zamežikal s svojimi velikimi | A |
»Kam pa vendar greš?« »Na Lazna ...« je | počasi | povedal. »Aha! | A |
se je zravnal, dvignil kazalec in nato prav | počasi | izdavil: »Tilčka, Loputnik je rekel | A |
prišel?« Laznarica je široko odprla oči in nato | počasi | zmajala z glavo. »No!« je Laznar razširil | A |
Zagledal je tri velike tovorne avtomobile, ki so | počasi | prihrumeli izza Hlipovega ovinka, kakor bi prišli | A |
tesno objel trebuh, se obrnil na bok ter se | počasi | spravil na kolena.Tedaj je zagledal pred sabo | A |
in se zamajal, toda obdržal se je na nogah. | Počasi | je stopil z njive in se naslonil na deblo stare | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |