nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
Zdaj sem šele zagledal tistega mladega karabinjerja, ki se je razjokal, ker Obrekarjev Boris ni maral njegovega belega, a laškega hlebca. Zagledal sem po duši in pameti izredno preprostega Italijana, ki ga je ljubezen tako obsedla, da je zavrgel svojo puško in pograbil tujo, počasi spoznal, da ta puška ni tuja, temveč edina za vse, ki jim je ljubezen res pri srcu, ter se je zato pognal v boj proti svoji. Zagledal sem mladega očeta, ki se je vrtel po naši sajasti kuhinji, opletal z brzostrelko in se zaletaval v zid, ker se je tako silovito veselil svojega otroka... tega otroka, ki sedi zdaj na mojem vratu ter me s toplimi ročicami grabi zdaj za ušesa, zdajza lase.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani