pet (1.001-1.100)

plaščih prihajati. Bilo jih je ‒ eden, dva,	pet	jih je!O jej!	A
»Poglej, poglej, tam doli!	Pet	jih pride, to niso meščanje. Kaj čeva?« »Zavpijva	A
In res, če reč pregledamo, kakor je v istini,	pet	krepkih, bradatih in oboroženih korenjakov,	A
praviš, da so res razbojniki?« vpraša Bojec. »	Pet	jih je, pravim!« zatrdi Sušnja.»Eden je šel	A
močni in hudi ko osé.« . / . / stran 31 . / »Za	pet	ran, kaj nam je početi!« vzdihne Bojec.»Če bo	A
ti ljudje toliko srca, da bi se nas lotili.	Pet	pravih mož sem imel, pa sem se moral vendar	A
Bojim se vas.	Pet	vaših mož sem bil vzel s seboj.Vprašati vas	A
Bratranec tvoj pak je lep janičar; ni temu	pet	tednov, kar sem ga videl, morda te obišče in	A
cigana še predobro. Zdajci prijezdi še kakih	pet	možakov po stezi proti samotni hiši od vasi	A
okrog z lesenim . / . / stran 8 . / plotom,	pet	pedi in tri palce visokim.Pomerjal je kozel	A
več, on je dober nočni čuvaj. Dajmo mu samo	pet	gorkih palic po podplatih, pa nič več.« »Pet	A
pet gorkih palic po podplatih, pa nič več.« »	Pet	palic!« kriče Višnjanje. Ko se vihar poleže	A
Lukežu Drnulji ne le smrt, temveč tudi tistih	pet	palic po podplatih.Kozlu Liscu tudi odpustimo	A
kaj silovitega storil. Čakal je dva, tri dni,	pet	dni, teden.To je bil strahovito dolg čas, vsak	A
niti ga vredna ni! . / . / stran 26 . / VIII	Pet	dni je bilo minilo, pet dni skrbi in straha	A
stran 26 . / VIII Pet dni je bilo minilo,	pet	dni skrbi in straha.Niti gospodarja niti brata	A
stopil z žrebca h križu, poljubil bogcu vseh	pet	ran, mu izročil konje in sebe v varstvo, zajezdil	A
posteljo; les samo. In vsaki sem izgovoril	pet	rajnšev.Saj ne boš hud, Marko?«	A
k Šentáni pod Ljubeljem, po dva, po tri, po	pet	in še več, le eden je hodil sam, Rotijin Tevž	A
kadar sta se tropa približala, mu je bilo tudi	pet	minut predaleč, da bi stopil do Joka in se z	A
dvoje zvoncev; jaz sem pa sam, sem jih pa že	pet.	« Podlipnik je že odprl usta, da bi spregovoril	A
nobenega. Po dogovoru pa pripade meni najmanj	pet	vaših jarcev; če pa štejemo med zapasene tudi	A
poljem in Rebrijo pa mu je Joža pokazal štiri,	pet	temnih senc, ki so se premikale.Podlipnik jih	A
»Koliko jih je?« vpraša Kosoman naglo. »	Pet,	« odgovori oni. Vsi malo osupnejo.	A
danes kupiš?« vpraša Brašnar Antona. »Kakšnih	pet	jarmov pravim, da bi jih,« odgovori bogatin	A
deset debelih tridesetakov, to je bilo celih	pet	goldinarjev.O, veliko veselje za mladega študenta	A
maširali. Kanon, ki sem stal zraven njega celih	pet	ur nepretrgoma, metal je posebno dobro v vsako	A
Vendar, ako ima človek, celo vprvič, celih	pet	ur delo pri takem gromovniku, začnó ga ušesa	A
Francozje pak so nas pritiskali od vseh strani.	Pet	dni smo stradali; vsak dan le četrtino navadnega	A
in ni jih bilo več k nam. Dasiravno pa smo	pet	dni grozno stradali prostaki in častniki (oficirji	A
Badenskem, Vestfalenskem, Saksonskem, Pruskem. Vseh	pet	in trideset maršev skozi Nemčijo nismo pri kompanijah	A
hleba, nov koc za odejo, nov oficirski plašč,	pet	kokoši in dve vreči moke.»To je dobro zame,	A
dobrodelno hišo. Vso noč smo stali; samo kakih	pet	generalov, razcapanih in shujšanih, je sedelo	A
veliko zgorelo v tisti koči, med drugimi vseh	pet	generalov. Zunaj nisem našel ne konja ne adjutanta	A
dan gremo trije jamo kopat. Zemlja je bila tu	pet	čevljev globoko zmrznjena in kakor z belo sipo	A
jaz nisem tako umazan, da vam ne bi dal za	pet	poličev vina, tistega rumenega; res, primojduha	A
vina, tistega rumenega; res, primojduha, za	pet	poličev bom dal ali pa za šest.« Precej po tem	A
opaldarski ali pa kontrabantarski tobak.’ In za	pet	hudirjev ni se mi jih bilo odkrižati.Pokazal	A
odšel. . / . / stran 27 . / »Kaj si mu za	pet	hudirjevcev izpod klobuka povedal, da je tako	A
»Zopet tepež! Za	pet	Kriščevih ran, pod zemljo me bo spravil,« vzdihne	A
ne tečete gasit. Vinski hram, vino in več ko	pet	centov tobaka,« dejal je Tekmec in vlekel kmeta	A
materi, prodali so mi petdeset jajc, prav drago,	pet	za groš; pa sve se pomenkovali vsake reči.In	A
povest. . / . / stran 5 . / PRVO POGLAVJE	Pet	let je minilo, kar je davkarski adjunkt Josip	A
doktorjevega. Novi prišlec je bil morda štiri do	pet	let starejši od doktorja, velik in životen,	A
‒ Bilo je morda	pet	ali šest let prej.Hrast je bil tedaj koncipient	A
zvano prakso v ljubljanski bolnici ‒ morda kakih	pet	ali šest mesecev ‒ potem pa, naveličavši se	A
vpraša zdravnik ter pogleda kobili na čeljusti. »	Pet	let!« trdi Hvalè. »Če bo res!« meni zdravnik	A
»Ka-aj?	Pet	let ‒ pravim ‒ poglejte krajnike vsi robovi	A
pogovor na drug predmet. . / . / stran 11 . / II	Pet	dni je bilo že minilo, odkar je župnikov gost	A
naposled v silnem nemiru pisal sleherni dan.	Pet	tednov pozneje pa je došel zopet list od nje	A
postarne gospe, dva tudi že sivolasa gospoda,	pet	ali šest gospodičen, med njimi tri pod dvajset	A
ena ali dve pa nad trideset let; mimo tega	pet	ali šest gospodičev, katere je bilo skoro vse	A
Sivčka!« »Oh ne, tega bodem jaz!« zakliče takoj	pet	ali šest glasov. »Jaz ga bodem!« pravi	A
Tonetu, pa je kakor vsakemu drugih izgovoril	pet	sto goldinarjev dote. S to vsoto v pismu ‒ kajti	A
imeti mož njegovega stanu in obzorja. Pa svojih	pet	sto goldinarjev je kmalu potrošil. Napravil	A
slabo.« Šimon je prišel, posodil bratu svojih	pet	sto goldinarjev ter ostal tam ‒ na pol domač	A
s tistim dolgom?« vprašal je Tone. »Tistih	pet	sto dote?« ponavljal je Šimon.»Jaz se bom vrnil	A
njegovo po sodišču vročeno zaradi posojenih	pet	sto goldinarjev. »Z grunta naju spravi!« rekel	A
daleč naokoli, kateri ni primernega ženina najti	pet	ur hoda!No, čakaj, temu treba konca!	A
črno na belem, da so po njega smrti našli za	pet	sto goldinarjev samih krajcarjev in srebrnih	A
bile te slovenske besede osupnile ‒ saj skoro	pet	let ni nobene slišal ‒ da še dekličinega odgovora	A
peš naprej gredoč poslala kočijaža v vas. Čez	pet	minut sta bila pri damah.Gernau predstavi svojega	A
Konec pravdi je ta, da je Šimon obsojen na	pet	goldinarjev globe. A to ni konec, to je šele	A
zapazi, obsojen je Vid malo dni pozneje tudi na	pet	goldinarjev globe. Sedaj imata že oba svoja	A
spiš na dan po debelih devet ur. Zadošča ti	pet	ur, štiri pa prepustiš meni.« »Malo spanja bode	A
tvojih in poznejših letih tudi potreboval samo po	pet	ur spanja na dan, in to je sedaj tebi v veliko	A
dobrote povrhu; zaračunal pa si jih samo po	pet	od sto. Sedaj pa jo hočeš ukaniti za vse, kar	A
Samoradu, naj razpolaga s spalnico, naj bo njegovih	pet	ur spanja brez spominov na današnji dan in brez	A
se je razgovarjala z Bileamom, prerokom; in	pet	sto let že slovi osel modrijana Buridana: pa	A
v skrbnolični togi, to je slavni Cicero; za	pet	sto let mlajši mož, ki oskromno gleda k tlom	A
drugega zadržka, z beliči pomorem jaz. Tukaj ti je	pet	tisoč frankov.To ti zadošča, če boš količkaj	A
bistrih glav, kakršna je tvoja.« Samorad našteje	pet	tisoč frankov.Živku Tratileku se porosé oči	A
namreč ob Himalajskem gorovju zahaja malone	pet	ur prej nego ob francoskih bregovih Sredozemskega	A
onda se reč poravna in smel si žrtvovati tudi	pet	takih pomagačev.Do enega Veselina mi je več	A
vrednost Samoradovega dobička. Ko Samoradu mine	pet	ur spanja, zdrami ga Abadon; ali stalo ga je	A
voz in vozila sta se po mestu in okolici blizu	pet	ur.V petih urah se človek naveliča tudi najlepših	A
Vse mu je bilo toliko priskutno, da bi bil teh	pet	ur rajši prespal. Po obedu, pri katerem se je	A
frankov. Od teh je dal ženi za nujne potrebe	pet	sto frankov; vse drugo je nesel na borzo, da	A
pozabil. Da si potlej mogel prespati svojih	pet	ur, prislepili so ti moji duhovi čudne sanje	A
oblast, ne moriti ljudi, ampak trpinčiti jih	pet	mesecev; in njih mučenje je bilo kakor mučenje	A
zmelje moke, največ sam použije ... To je tistih	pet	mesecev neznosnega trpljenja brez smrti! Ali	A
neovržno določeno, kakô se govôri slovenski čez	pet	sto let.Ta slovnica je v štirih stoletjih po	A
seboj živeža za jedva tri leta, in ker se že	pet	let ni vrnil, sodim, da častihlepnik ni dosegel	A
bil domovinec, naklonilo mu je letno podporo	pet	deset goldinarjev: za mesto malo, za siromaka	A
Evropina podoba, da je bil tisti stol izumljen pred	pet	sto leti!‒ Rudovar še ne pozna svojstev tega	A
ga resnična povest dejanj, ki se izvrše čez	pet	sto let, more samo poučiti, ne pa žaliti. V	A
ne pa žaliti. V tem hipu stopi v dvorano	pet	častitih, jako starih žen: bile so brez tančic	A
tudi jaz. Za to pokušnjo mi je gospod plačal	pet	tisoč forintov.Tako sem pridobil lepo vsoto	A
minulosti in prežalostne sedanjosti. Ne sedi še tako	pet	minut, ko se mu približa lepa, mlada gospa v	A
mojega doma in prelepo edinko. Bila je blizu	pet	let mlajša od mene.Do nje dvajsetega leta sem	A
da je Minica knjige zo . / . / stran 30 . /	pet	zavila v ruto.Odšla je ihteč in očitala moji	A
sem si hudo očital, zakaj nisem sprejel vseh	pet	jabolk, katere mi je ponujala Mina. Naposled	A
serasta kobila, ki je tolika, da iz nje narediš	pet	hrvaških; visoko štrleči, venomer se gugajoči	A
ga je ženska ustrahovala, ji poda petico za	pet	grošev, poudarno govoreč: »Tista slepa škrbina	A
torej dan in leto. Cvajarček je umrl kakih	pet	let pozneje tudi v Bohinju, in sicer na Bistrici	A
gostilno. Cvajarček si je tam kupil žganja za	pet	dni ‒ kakor je rekel ‒ pa izpil ga je takoj	A
ter zabeležil v svoj dnevnik, da ima dolžine	pet	in širine dva in pol čevlja; jaz sem pa bil	A
treščil moža nazaj na stolbo, v hipu podrl vseh	pet	ali šest mož na stopnicah, ki so stopali za	A
resno preudarjata, kako koristno bi bilo vsaj za	pet	oseb, ako se on, stari Mlekojedec, in moja mati	A
nikar ne bodi siten!« . / . / stran 29 . / »Le	pet	besedi; takoj grem!« Sama ni vedela, kdaj je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani