pastirji (119-218)

Saj so po južini navadno zopet malo legle.	Pastirji	pa, ki čez dan pri tropih niso smeli prav nič	A
jedli zvečer in še drugi dan, tudi Tevž. *	Pastirji	so zjutraj naglo odganjali trope na pašo, se	A
zahihitale in odšle vsaka za svojim delom. Tudi	pastirji	so začeli zvečer, ko so zaprli živino, zelo	A
skrito v grmovju. Za njimi so molili pred njo	pastirji.	Gospodarji in gospodje so jo hoteli imeti med	A
bilo pa kaj malo, ovnov še manj. Nekateri	pastirji	so peli, drugi se jezili, nekateri celo kleli	A
in položil glavo na grob. Pogrebci, posebno	pastirji,	kar niso mogli od groba.Nekatere ženske je bilo	A
je dvignil glavo in zavil, kakor bi zajokal.	Pastirji	so pogledali v tla in segli v žepe po rute.	A
bile muhe prehude, kakor ponoči v tamorih.	Pastirji	in majerice so zvečer do teme pohajali okrog	A
Med svojimi domačini naj leži, če jih ima.	Pastirji	po gorah imamo tudi svoje postave.« Potegnil	A
tretjega. Molče so se razšli koroški in kranjski	pastirji.	Muhe so pobrenčavale po okrvavljenih skalah.	A
kočam prvi Joža. Kmalu za njim so se prismejali	pastirji	in majerice s Poljške planine in s Prevál.Od	A
nositi venca. Na vrhu Komuna so pogledali	pastirji	v vasi in na polje.Jeda je že črnela in delala	A
žrebeta so se stisnila h kobilam. Še preden so	pastirji	polegli, je začel rositi dež, droban in mrzel	A
zahreščala hosta. Po nepotrebnem so se pripravili	pastirji,	da se sprimejo z zverino. Volkun je pripodil	A
greste pravzaprav nad kosmatinca?« »To ste	pastirji,	« se je delal imenitnega Višnarjev.»Kaj še tega	A
Jezerca. Drugo jutro še pred dnem so videli	pastirji	Šimna in Jaka pri Završnici.Hlastno sta pila	A
šel povedat Krničanom.« »Da bi jih le krniški	pastirji	sami spodrepili!« Pri Smrčarju je sedel Rotijin	A
Ančkinega okna ni pregnal Marko, ampak konjar Tomaž.	Pastirji	so se dregali s komolci in hudomušno smejali	A
Kar je res, je pa res. Pa tudi mi	pastirji	kakšno vzdignemo; sedaj bomo eno novo.Jaka in	A
Vedó.« Joža pa je že potegnil po strunah in	pastirji	so zapeli: Tam gori pod Stolom vsak s svojim	A
strah ne škodoval. Na široko so se zasmejali	pastirji,	Vrbanek in Smrčar; Žirovničanom ni kazalo drugega	A
Žirovničani so odšli.	Pastirji	pa so ostali in še peli in peli. Pesem, kako	A
Kaj pa se meni pozna ducat jarcev.«	Pastirji	so pohvalno pritrjevali Podlipniku. Podrobar	A
ne bo nikoli nikomur dovolj plače.« Tedaj so	pastirji	zrastli in tiščali v Podrobarja. Smrčar pa je	A
»Še bolj prav, Marko. Med	pastirji	je konjar najvišja šarža, med vozarji pa lahko	A
križem razgažen, ker so tudi po snegu vaški	pastirji	koze pasli po leščevih mladikah.Bilo je torej	A
gor, kakor z Golice, Rožce in Huma so prišli	pastirji	k božji službi v cerkev sv. Petra. V	A
kolikor je še ni bilo na planini, so gnali	pastirji	na gore.Marsikatera babica je zakopala na vrtu	A
nabadajo in nabirajo nesrečna ženska srca kakor	pastirji	prve rdeče jagode na obeljeno brezovo šibico	A
‒ »Kakor	pastirji!	«‒	A
sem videl, kako so grdo z njo ravnali vaški	pastirji	‒ in nisem ji mogel pomagati.Še njeno ime Dela	A
goreli prijazni ognji, okrog njih so čepeli	pastirji,	v mraku pa so prihajali tudi odrasli ljudje	A
takrat, ko bodo prebirali sv. pismo gorjanski	pastirji,	kar se pa tako brž ne bo zgodilo.’To, vidiš	A
bodi tvoj grad, dokler ne bodo začeli gorjanski	pastirji	prebirati in se učiti sv. pisma.Samo tak pastir	A
podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi	pastirji.	Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na paši ali	A
vinogradih veseli gorniki, in koder so pasli	pastirji	drobnico, so se zdaj trudili pridni oratarji	A
stroškov. Takega čuvaja so zavidali Lenčki vsi	pastirji.	Ko pa je odrastla, je pustila pašo in	A
kateri sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi	pastirji	in kmetski součenci zavidali.Žvižganje divjega	A
sem se izprehajal neko popoldne po Loški vasi;	pastirji	so gnali ravno na pašo. Na koncu vasi je stal	A
jih oratarji na polju, gorniki v vinogradih in	pastirji	na paši, mnoge so se razširile daleč čez meje	A
in tudi studenčnico. Zgodilo se je, da so se	pastirji	nekaj sprli in stepli.Na pašnikih taki boji	A
tudi z njihovimi posli, rokodelci, najemniki,	pastirji	in celo z berači in otroki.Slušaje njih pogovore	A
prelepa prilika, da bi ščegetec dolgo spal.	Pastirji	so se morali metati, če so hoteli ali ne.Te	A
pretepi so se ponavljali dan na dan. Skoraj vsi	pastirji	so kazali kako znamenje od teh bitev, mnogi	A
prijetnosti niso čisto nič oplašile ali spametovale.	Pastirji	so rekli nazadnje, da ne ženo več živine na	A
jutri z meščani, pojutrišnjem s Cigani ali	pastirji	ali vozniki in bogve s kom še, da sliši in zve	A
špitalarček. . / . / stran 144 . / Drugi	pastirji	so se včasi grdo upijanili.Takrat je pazil Marko	A
volkovi. Neko leto je trta obrodila posebno dobro,	pastirji	so dobivali od nespametnih gospodarjev vsak	A
grlo tovariše na pomoč. Čez četrt ure pridejo	pastirji,	naskočijo na krvavečo grdobo s psi, koli in	A
tem slavnim činom si je pridobil prvaštvo med	pastirji,	tudi starejši družabniki so ga priznali brez	A
BESeDA (Franko Luin: www.omnibus.se/beseda)	Pastirji	so me gledali pisano in nezaupno, dokler jim	A
precej domov.« O teh nejunaških besedah se	pastirji	na vse grlo zakrohotajo, Tonček zardi in osupne	A
ki mu pravimo kačji pastir. Koder letajo taki	pastirji,	se kače gotovo kje tam blizu nahajajo, ali v	A
videti živega, kakor ne on nas; med njim in	pastirji	ne neha nikoli vojska.Pa saj govore zanj še	A
gospodična. . / . / stran 14 . / Starejši	pastirji	so se mu posmehovali in metali vanj popke rož	A
prišli le včasih malo pogledat, kako opravljajo	pastirji	službo.Med temi otroki pa je bil eden tako priden	A
toliko, da ni šel nikoli s prazno torbo domov.	Pastirji	so mu to srečo zavidali, pa so se dogovorili	A
krajih o kačah še kaj drugega, česar žabješki	pastirji	niso nikoli čuli.Ali že vir njihovih basni teče	A
popolnoma prepričan o tem, kar so pravili. Starejši	pastirji	so raje molčali, bilo jih je sram razkladati	A
zasveti brž luč tvoje vednosti!« Janez, med	pastirji	najvišji, čeravno ne najstarši, odgovori tovarišu	A
svoje ljubavne pripovedke. Kakor z gorskimi	pastirji	sem se seznanil in sprijaznil pozneje tudi z	A
zaupanje, ki ga je dobil do mene. Med lastovškimi	pastirji	se mi je priljubil najbolj Kamnarjev Lojzek	A
marsikateri pravo stezo zgrešil in zablodil.	Pastirji	so mi povedali še dva glavna vzroka te neprilike	A
pobožni fantje, ne pa razuzdanci kakor drugi	pastirji.	Storili so slovesno obljubo, da ne bodo nič kradli	A
Dolenjci imajo čudno basen. Žabješki	pastirji	so mi pravili, da tisti, ki hoče delati sosebno	A
otroka. Tako spričevalo so dali kozlu tudi drugi	pastirji,	Matevž pa mi je povedal še nekatere druge črtice	A
tudi mnogi prosti Dolenjci, sem ter tja celo	pastirji	in sedemletni otroci.) ◆ Kdor veliko po krčmah	A
pašnik, tam je blizu tudi koča, kjer prenočujejo	pastirji.	To je Kekec dobro vedel.	A
je koča preveč v dolini. Tu prenočujejo samo	pastirji.	A pastirji so dobri in naju pogosté ...	A
Tu prenočujejo samo pastirji. A	pastirji	so dobri in naju pogosté ...Glej no, Tinka!	A
se je razveselila. »Mogoče so drvarji ali pa	pastirji.	In mogoče vedo kaj o Kekcu in Tinki.	A
doma in prav nič mu ni bilo všeč, da mora s	pastirji	tja pod snežnike.No, Kekec ga je potolažil in	A
cmeril nič več. Pognal je živino za drugimi	pastirji	iz vasi.Tam gori ob gozdu je za trenutek postal	A
deročo vodo čisto navadni kmečki paglavci -	pastirji...	Šel sem ob brigadni vrsti, kar se skloni vodnik	A
nekdanje mogočne lipe. Ali pa so jo obsekali	pastirji	v mrzlih jesenskih dneh, ko so pasli živino	A
črnosivi oblaki. Krave so mukale, ko so jih	pastirji	gnali na pašo.Nekateri so igrali na orglice	A
in učiteljstvo, berači in popotujoči cigani,	pastirji	in čredniki na paši, vaške jezljive tercijalke	A
oblačno, krajina pusta in prazna, po holmih	pastirji	s čredami, po potih tu in tam čmeren kmet, ki	A
globel do sosednjih bregov, kjer so pasli drugi	pastirji.	Zavriskal je dvakrat, trikrat, ko pa je zaželeni	A
malodušno umolknil in se skril v grmovje, da bi ga	pastirji,	ki so ga prezirali, ne opazili. Včasih	A
prezirali, ne opazili. Včasih so sosednji	pastirji	kakor obsedeni vikali čez globel: »Ole	A
prodal!« Prihajali so še drugi in spraševali za	pastirji	in pastiricami: »Dovolj jih imaš doma	A
pasli svojo živino že stari Ilirci, roparski	pastirji.	Reven dečko je nadzoroval veliko čredo belorunastih	A
udarila v glavo tudi,« je smeje rekel šef. »Tudi	pastirji	niso danes več kar so bili.Si pozabila.	A
pretepaški, kakor je več takih, zato so ga drugi	pastirji	začeli bíti in vlačiti po tleh.Ker je bilo drugih	A
Markec pa ni rad prenašal, da so ga drugi	pastirji	tako v nič devali.Zato se je vselej, ko je prignal	A
Vrnil se je k pastirjem.	Pastirji	pa so bili zelo jezni, ker Markec ni ostal pri	A
pastirja in ga vrgel v drugega. Nazadnje pa so	pastirji	le obvladali Markca, kajti on je bil sam, pastirjev	A
kup, na vrh njih pa se je nato spravil sam.	Pastirji	se mu odslej niso več upali kaj narediti, temveč	A
vasi. Ko je mati zvedela, kaj Markec na paši s	pastirji	počenja, in da morata zato oba oditi iz vasi	A
na polju, na paši so objestno skakali konji,	pastirji	so ležali okrog in žvižgali.Daleč se je raztezala	A
Tam po ravnih, velikanskih pašnikih pasejo	pastirji	govedo, se preganjajo konji, ob rekah pa iščejo	A
»To ni isto. Tile so lovci in	pastirji.	Ne bojo šli v mesto.«	A
da bi ohranili neko staro hišo. Medtem ko	pastirji	zganjajo vkup jelene v tajgi, se drugi vaščani	A
sem vprašal. »Ker meniš, da	pastirji	(ovčarji in govedarji) skrbijo samo za blaginjo	A
ga je s prsta in se vrnil k čredi. Ko so se	pastirji,	kakor po navadi, zbrali, da bi kralju podali	A
Ali ne? Potrebni so tudi svinjski	pastirji,	ki jih v naši prejšnji državi ni bilo; v tej	A
državi samo lira in kitara; na deželi bi obdržali	pastirji	svojo flavto (sirinks).« »To sledi iz	A
Pojasnil ti bom. Za največjo sramoto velja, če si	pastirji	vzgojijo pse za takšne varuhe čred, ki zaradi	A
planila po bregu v jezero in v vodi utonila. *33	Pastirji	pa so zbežali v mesto in pripovedovali vse,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 19 119 219 319 419 519 619 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani