Al′ Šimen, k′ je vodil, je v vodo zabrodil, da b′ strah ne škodoval. Na široko so se zasmejali pastirji, Vrbanek in Smrčar; Žirovničanom ni kazalo drugega, kakor da so se tudi sami smejali, čeprav je v Šimnu vse vrelo. Zunaj ob oknu je zašumelo, kakor bi iskala vešča pota k luči.