pa (1.201-1.300)

FRANC: Točno. Ali	pa	na stranišču. JOŽEF: Ali pa čepi pod oknom	A
Ali pa na stranišču. JOŽEF: Ali	pa	čepi pod oknom in šprica mravlje, s sprejem	A
FRANC: Pri tebi zmeraj kdo čepi. Ali	pa	dela počepe.Meni je tega zadosti.	A
logika je v tem. JOŽEF: Logika je, še zmeraj	pa	nimava dokaza. FRANC: Dokaz ni vse.	A
Glasba utihne. JOŽEF: Zakaj si se	pa	vrgel na tla? FRANC: To je refleks.	A
ga pustil, naj sedi, naj si misli. Potem sem	pa	potegnil iz enega predala konzervo s šunko	A
Postavil sem jo na eno stran. Iz drugega predala	pa	sem potegnil pendrek. Potegne iz predala pendrek	A
No ... JOŽEF: Najprej ste ga tepli, potem	pa	ste mu dali jesti.In je priznal.	A
zakaj bi tepli, če ni treba. FRANC: Jesti	pa	mu tudi nisem dal. JOŽEF: Tudi ne?	A
JOŽEF: Jaz, na primer. FRANC: Takrat so me	pa	vsi, razumeš, vsi.Takrat je bilo to javno in	A
Takrat je bilo to javno in častno delo. No,	pa	nazaj k logičnemu vprašanju. Pustil sem ga,	A
tako odločil. . / . / stran 228 . / Moral	pa	bi se na način logičnega sklepanja, z deduktivno	A
časa molče gleda, potem: Potem, ko je pojedel,	pa	je bil vseeno tepen.Vzame pendrek v roke.	A
JOŽEF spravi konzervo v predal: Morda bi	pa	res raje še nekoliko delal ... vzame daljnogled	A
FRANC: Midva tukaj obujava spomine, on se	pa	smeji tam čez cesto. JOŽEF: Na najin račun	A
Oba vse bolj nervozna. FRANC: Zdaj	pa	naj spet čakam, zdaj se me pa naj spet poloti	A
FRANC: Zdaj pa naj spet čakam, zdaj se me	pa	naj spet poloti nervoza, kaj? JOŽEF: Tudi	A
čepi pod oknom in je nervozen. FRANC: Zakaj	pa	potem ne prižge luči, zakaj mi žre živce?	A
tišči, kar boli me, tako me tišči. JOŽEF: Meni	pa	gomazi pod lasnimi vršički. FRANC: Peče,	A
FRANC: Prekleto! Kdo je	pa	že slišal, da zobje skelijo! JOŽEF: Ne se	A
godotensteinsko. FRANC se sesuje, zahlipa: Če ga	pa	ni ... če pa še niti videla nisva ... pošasti	A
FRANC se sesuje, zahlipa: Če ga pa ni ... če	pa	še niti videla nisva ... pošasti ... koga naj	A
se resignirat, Franc. Nobena kaplja hudega,	pa	četudi pade na kamen, ne pade zaman. FRANC	A
JOŽEF: Ja, Franc. FRANC: Kaj drugega	pa	ne znaš reči? JOŽEF: Ne, Franc.	A
JOŽEF: Ne, Franc. FRANC: Koga	pa	naj udarim? JOŽEF: Ne vem, Franc.	A
Josl, Jozej, Jozula, Jozl. FRANC: Dobro,	pa	Jozl. JOŽEF: Hvala, Francl.	A
iz teorije. JOŽEF: Oprosti, Francl ... ti	pa	teorija. FRANC: A tako?...	A
FRANC: A tako?... Ti	pa	teorija?Prvič -- Meždunarodnjii Godovskii aljmanah	A
by Theoretical Godoistic Group ... predvsem	pa	publikacija, ki jo je natisnil Institut fur	A
Vse mu daš. On	pa:	dokaz je stvar intelekta, priznanje ni nič.	A
hrup ga ne moti, on reče hrup ga moti . . .	Pa	jebeš mu mater, kam gre ta svet?Kam se vrti	A
etarijanec, ki je solato iz kante, bo ugovarjal. Kdo	pa	bo dežural, vprašam, kdo na tem sfukanem svetu	A
dežural, vprašam, kdo na tem sfukanem svetu	pa	bo še sploh kdaj dežural? Tišina.	A
FRANC: Izpij. JOŽEF: Zdaj	pa	res ne bi, Francl, tovariš Franc. FRANC:	A
negotovostjo čaka, kaj bo sledilo. FRANC: Zdaj	pa	lezi. Jožef ga začudeno gleda, nekoliko	A
JOŽEF: Hočem pravzaprav vprašati, koliko let	pa	bo dobil oni, iz stanovanja na drugi strani	A
Že spet? FRANC: Kdo	pa	bi naj bil? JOŽEF: Lahko bi bil enkrat kdo	A
JOŽEF: Lahko bi bil enkrat kdo drug. FRANC:	Pa	sem spet jaz.Dolgo te ni bilo, Jozl.	A
Le kod si hodil v svojih sanjah? Zdaj	pa	vstani, da te objamem. JOŽEF: Ne še, Franci	A
Počakaj, da se zbudim. FRANC: Koliko časa	pa	ti potrebuješ, da se zbudiš?Da prepoznaš poštenjaka	A
FRANC: On se prebuja sam od sebe. Jaz	pa	bedim in dežuram namesto njega sam od sebe.	A
je noč, navsepozna. JOŽEF: Komaj odprem oči,	pa	že začneš s tvojo človečnostjo. FRANC: Hotel	A
JOŽEF: Ni jutro. FRANC: Prav,	pa	ni. JOŽEF: In tudi siten nisem.	A
če ne bo drugega. Nažrl se boš, potem boš	pa	spet rekel nekaj tako splošnega, da me bo zabolelo	A
FRANC: Si. Zakaj si	pa	potem govoril v spanju? Jožef ne odgovori	A
zakaj si se premetaval? JOŽEF po premolku:	Pa	kaj potem, če sem sanjal? FRANC: Nič »kaj	A
zmeraj ti jih dam. JOŽEF: Tisto padanje, potem	pa	se zmeraj zbudiš.Koga še to zanima?	A
Koga še to zanima? FRANC: Zakaj	pa	zmeraj tako pohlepno poslušaš, če te ne zanima	A
solato ali golaž, prežvečiš, pogoltneš. Svojih	pa	ne daš ... Sicer pa, važno je, da si priznal	A
Svojih pa ne daš ... Sicer	pa,	važno je, da si priznal.Spusti luč, da zaniha	A
tako te v sanjah zmeraj prebutajo. V življenju	pa	ravno tako.Kakšna je potem sploh razlika.	A
JOŽEF: Častna. Samo ... če ne boš vprašal, ti	pa	ne bom povedal. FRANC: Sem že vprašal.	A
FRANC: Sem že vprašal. JOŽEF:	Pa	vprašaj še enkrat. FRANC: No, kaj pa se ti	A
JOŽEF: Pa vprašaj še enkrat. FRANC: No, kaj	pa	se ti je tako nezanimivega sanjalo? JOŽEF	A
JOŽEF: Prav o tem gospodu.	Pa	ne o kakšnem nepomembnem godoistu, ampak o njem	A
je še majhen zajec in oba sva ga božala. On	pa	me je pogledal s svojimi plavimi očmi, zajec	A
svojimi plavimi očmi, zajec je imel rdeče oči, on	pa	plave, akvamarin, voditeljske, pogledal me je	A
Tišina. FRANC:	Pa	ti nič ni storil? JOŽEF: Godotov zajec?	A
FRANC: Kakšen zajec, bedak. Kdaj	pa	je že kak zajec z rdečimi očmi komu kaj storil	A
On, Godot. JOŽEF: Kdaj	pa	je že on, Godot s svojimi plavimi očmi komu	A
bile sanje. FRANC: Če niso bile sanje, potem	pa	povej, kaj so govorili godoisti? JOŽEF: Ne	A
FELICITA: Aha. Pri nas	pa.	Natoči si kozarec in izpije.	A
Kadar smo za to razpoloženi. Pri vas	pa	pojete, kajne? FRANC: Za sprostitev.	A
aslišanju. FELICITA: Podpišite vi, kar hočete, jaz	pa	mislim, da je treba ta prostor nekoliko prezračiti	A
Izvoha Jožefa. Zakaj	pa	ta človek čepi tukaj za posteljo? FRANC:	A
Začne delati počepe. FELICITA: Zakaj	pa	delate počepe v tujem stanovanju, če ste v stiski	A
JOŽEF: Yes m'am. Ali	pa	mademoiselle, je prav vseeno. FELICITA: Ime	A
FELICITA: Ne, gospod. FRANC: Kaj	pa	ogromnega, ali ste sploh kdaj zredili prav neznosno	A
FELICITA: Ne, gospod. FRANC:	Pa	vsaj majhnega.Zajčka.	A
ne redimo zajcev. FRANC razburjeno: Zakaj	pa	tega takoj ne poveste? FELICITA še bolj	A
poveste? FELICITA še bolj razburjeno: Zakaj	pa	tega takoj ne vprašate? FRANC: Meni absolutno	A
FELICITA: Ne, ni je. FRANC: Kaj	pa	je? JOŽEF: Ja, kaj pa potem sploh je?	A
FRANC: Kaj pa je? JOŽEF: Ja, kaj	pa	potem sploh je? FELICITA: Absurdnost.	A
je zadnja metafizična predstava, absurdnost	pa	ni v dejstvu, da so mehanizmi, ki jih je človek	A
Eeee ... je. FELICITA: Če je jasno, potem	pa	malo več tišine, prosim. JOŽEF: Midva tukaj	A
FRANC: Najprej en ogromen Godotov zajec, potem	pa	ti pride neka ženska in ...Če to ni preneumno	A
Malo sva se zapletla, se mi zdi. JOŽEF: Malo	pa	sva si tudi izmišljala. FRANC: Jaz si nisem	A
Jaz si nisem prav nič izmišljal. JOŽEF: Kdo	pa?	FRANC: Ti.	A
JOŽEF: Rdeče ja. FRANC: Godot	pa	plave, ne? JOŽEF: Godot pa plave, ja.	A
FRANC: Godot pa plave, ne? JOŽEF: Godot	pa	plave, ja. FRANC: In šantal je na levo nogo	A
FRANC: In šantal je na levo nogo, ne? JOŽEF:	Pa	še kako na levo nogo čez dvorišče, ja.Prav razločno	A
in prav glasno, da boš vedel. FRANC: Zdaj	pa	je meni tega zadosti.Vzame stol in ga trdo	A
govori stvari, ki jih človek ne razume. Sploh	pa	ženske porabijo preveč kisika.Še pred desetimi	A
nič več se ne dogaja. Vsi samo dihajo, ženske	pa	najbolj.Franc leže na posteljo in globoko diha	A
mir, ta tišina, ta negibni videz. V resnici	pa	je ta hip kak godoist kje že prižgal zažigalno	A
Mogoče kdaj, samo ne maloprej. FRANC: Kdaj	pa?	JOŽEF: Sem ti že rekel, da nisem zgodovinar	A
FRANC zakriči: Ne kričat, prosim. Ker gluh	pa	nisem. Trkanje po vratih, vse močneje	A
Gledata v vrata. FRANC tiho: Vidiš, zdaj	pa	imaš. JOŽEF tiho: Zakaj pa lažeš.	A
Vidiš, zdaj pa imaš. JOŽEF tiho: Zakaj	pa	lažeš. Mene razburi, kadar pomislim, da ima	A
Ti bi to moral razumeti. Sploh	pa:	ali ni vseeno, ali gledam jaz ali gledaš ti	A
JOŽEF: Nisem te hotel užaliti. FRANC:	Pa	si me. JOŽEF: Potem pa oprosti.	A
FRANC: Pa si me. JOŽEF: Potem	pa	oprosti. FRANC: Ni za kaj.	A
FRANC si pomane oči: Glej, pomanem si jih,	pa	me ne skelijo več. JOŽEF: Lezi, Franc.	A
FRANC: Zdaj čutiš? A zdaj	pa	čutiš, kaj?Kaj čutiš?	A
Nikoli nisem znal Talmuda. FRANC: Zdaj ga	pa	znaš ...Vidiš, sploh ni težko.	A
FRANC: Kaj ti bo jutro. Sploh	pa	ni nobenega jutra. JOŽEF: Ko bi slučajno	A
To ni več zate? JOŽEF: Ne rdečelaska, pač	pa	noga.Videl sem samo nogo.	A
Ti ne veš, kako je to, ker ne vidiš. Jaz	pa	vem, da je huje, če je človek videc.Tam je noga	A
Tam noga, tu jaz. Vmes	pa	cel sistem, ves godos, utripajoče vesolje.In	A
Zavidaš mi, ker sem jaz videl rdečelasko, ti	pa	eno kosmato moško nogo, pa čeprav njegovo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani