osorno (201-300)

odbilo. »Veslajte vendar k bregu!« velela je	osorno,	da se je Ruda skoraj prestrašil tega glasu,	A
kako bi vas primemo zavrnil,« dejal je Bolè	osorno,	»a zdi se mi, da je nepotrebno.Vi baje nimate	A
mi pismo, katero neseš v trg!« zapovedal je	osorno.	Žena se je prestrašila.	A
ne ljubite!« dejal je še enkrat, toda skoro	osorno.	Pa ona mu zopet ni odgovorila z besedo, nego	A
»Prav imate! Smete me tudi	osorno	zavrniti; pa vendar ‒ pomislite malo o svoji	A
čez kake pol ure ločil, starka ni gledala več	osorno	za njim. Prihajal je sleherni večer, ostal po	A
svoje. »Pustite burke!« zavrne ga Peter skoraj	osorno,	toda uvidel je takoj, da s tem pri človeku Ivaničeve	A
iz sobe. »Ostanite!« velel je oni še vedno	osorno;	»privedo ga kmalu in potem ‒« Pri teh besedah	A
nobeden. Minče je šel nekolikokrat mimo njih in	osorno	velel: »Ti - tam notri nimajo vina!	A
soprogu, toda Valentin jo je zavrnil malone	osorno:	»Beži, beži!	A
»Jaz? Kaj hočeš s tem?« pravi malone	osorno.	»No, kaj neki?	A
nič - le pojdite!« veli s hripavim glasom,	osorno	in zapovedujé, kakor ga ni čul sluga še nikoli	A
« »Saj jaz tudi lahko dam zanj!« mrmral je	osorno	Tone. »Lahko ‒ če prodam ali ne.«	A
nocoj odgovorila,« dejala je počasi, skoraj	osorno,	»počakajva ‒ počakajte še malo!«Odrinila je	A
pred Mano ‒ sama sta bila v veži ‒ ter vprašal	osorno:	»Ti, dekle, kdo pa te spremljuje iz cerkve?	A
bilo po volji. »Ne vem!« dejal je potem malo	osorno	ter odšel. Odslej ga pa mati tudi ni več o njegovih	A
da spravimo Olgo v sobo, in molčite!« zapove	osorno	Werner in vzdigne nezavedno sestro kvišku ter	A
poroča hlapec. »Kaj je to, Okroglica?« vpraša	osorno	on. »Našemu travniku se tako pravi,« reče hlapec	A
odkima Mejač. »Za katero gospo?« povpraša nekako	osorno	razborški oskrbnik. »Pred pustom bode, kakor	A
nazaj! Pustiva to!« reče ona resno in skoraj	osorno.	»Ne, ne!	A
pozvedeti,« pravim. »Ne, ne nikar,« odgovori	osorno.	In ko sva šla k počitku, ni govoril več o Heineju	A
tehtnim besedam. Oni na desnici pa so upirali	osorno	svoje oči v govornika in majhen, star mož z	A
Česa iščeš tu?« reče gospodar nejevoljno in	osorno.	»Naprej ne morem več!	A
pripravlja drevo, da ide orat za koruzo, zapove	osorno:	»Tisto železno brano, s katero smo trgali po	A
obenem!« »Ti si, Tomaž?« zinil je Miklavž malo	osorno.	»Potem bo pa dobro zate; le glej, da ti pošteno	A
eden iz tolpe. »To je še otrok!« zavrnil je	osorno	Piškurjev Janika, ki je bil že tedaj glavni	A
glavo z obema rokama. »Ti, deklina,« dejal je	osorno	in se povzpel kvišku, »kaj pa imaš ti z Miklavžem	A
taka. Gotarda pa je stari samo enkrat malo	osorno	pogledal, ko na vprašanje, je li živina opravljena	A
se mu je kazal na ustnih, ko ga je Topolščak	osorno	opozoril, naj se urno suče. VI Miklavžu se je	A
»Kaži, kaj imaš tam!« velel je prvi in jako	osorno	sodnik. Nekov notranji čut mu je dejal, da se	A
in bolj potuhnjeno nego voljno slušal svojo	osorno	ženo.Red v vseh rečeh je ljubil nadvse.	A
tebi vpraša.« Oglasi se zopet prejšnji mlatič	osorno:	»Danes nisem gospod, ampak mlatič; in če me	A
prosila, naj gre z njo v cerkev, pa jo je vselej	osorno	zavrnil: »Nič ti ne branim, hodi, ampak mene	A
/ »Molči, južino mi prinesi!« je zarenčal	osorno	kot že od povodnji ne. Strašno se mu je mudilo	A
Pokaži v dejanju svojo ljubezen, Zala!« pristavi	osorno	Almira. »Daruj svoje življenje za Mirka, kakor	A
pogovor. »Kaj boš ti?« oglasi se žena precej	osorno;	»ti govoriš, kakor umeš.Jaz pa pravim, da iz	A
povelju v grad. Vsi so pričakovali, da jih bo	osorno	ozmerjal in morebiti tudi kaznoval.Vsak si more	A
Abdul prijezdi naravnost v vežo in vpraša	osorno:	»Kje je Blagneška?«	A
sem, da je Micka povedala doma in drugod, kako	osorno	me je odpravila.Če se je kdo vpričo mene smejal	A
sem jim zazrl v oči, sem se kar zganil. Tako	osorno	in potuljeno kakor oni ne gleda niti kača.	A
ne pozna zijalosti.« »Tiho!« je velela mati	osorno.	Pobrala je nažeto muljavo in se obrnila proti	A
ramen. V roko mu je potisnil dolgo palico in	osorno	rekel: »Alo, potepuh!Čas je že, da greš past	A
‒ »Kje si se potepal tako dolgo?« je dejal	osorno	in grdo pogledal dečka.»Čakam te, čakam ‒ pa	A
na vrv. »Hej, stopaj, nepridiprav!« je velel	osorno.	»Če nočeš, da te nasučem, da ti bo presedalo	A
posadil za mizo. »Tu jej in pij!« mu je velel	osorno.	Kekec je pričel mežikati in se ozirati po koči	A
Bedanec na prag. »Hodi večerjat!« je rekel	osorno	in se je zopet obrnil. »Ali bi šel?« je pomislil	A
oče je uganil njegovo misel, pa mu je velel	osorno:	»Naprej!« In Gab je stopal naprej in si grizel	A
kako sram!« Toda oče je ostal trd in mu velel	osorno:	»Naprej!«‒	A
velikanski nahrbtnik, prekrižal noge po turško in	osorno	dejal: »Kaj naj storimo s temi partizani?Vsak	A
ta dogodek. Molčal je, nato pa je mračno in	osorno	odvrnil: »Že tako se štirje pari ližejo, zdaj	A
je šlo na smeh, čeprav se je vedno držal bolj	osorno	in zaskrbljeno.Kar naenkrat pa smo zagledali	A
181 . \/ »Ženske naj gredo naprej v vodo,« je	osorno	dejal bataljonski komandant, bil je Efenko.	A
me h komandantu,« sem ji ponovno dejal in jo	osorno	pogledal. »Saj sem vam rekla, da pojdite prej	A
Ženska je tulila. Likar jo je	osorno	pogledal. »Ne tulite vendar.	A
obvestimo, ko bomo zapuščali vas.« Likar ga je	osorno	pogledal in zamahnil z roko.»Naj ga pustijo	A
»Pepa, ne jezi se, molči, ti rečem,« ji je	osorno	zaklical mož in se tresel od strahu. Iz sobe	A
je spet vprašal Viktor. »Kaj vas briga,« je	osorno	odvrnil Drenovec in se hotel pognati v Viktorja	A
za okrvavljeni obraz. Ferdo se je obrnil in	osorno	zaklical Pepi: »Prinesi vode in umij ga, kaj	A
nemirno segel v lase. »Jože, kaj bo?« ga je	osorno	nagovoril komandant.»Trije konji manjkajo.	A
ne?« . /\ .. stran 165 . \/ »Ne, nimam!« je	osorno	in zapovedujoče odvrnil Polde. Nato je potrkal	A
Polde je nabral obraz v resne gube.	Osorno	je pozdravil in poročal: »Tovariš brigadni!	A
pusti to. Zaradi ženske se nočem prepirati,« je	osorno	odvrnil Polde. Po kosilu je Marička v spremstvu	A
komandirju Andreju. Pogledala ga je v oči in	osorno	spregovorila: »Tovariš Andrej.V brigado bi šla	A
Pripadam širšemu štabu divizije.« »Rečem vam,« je	osorno	rekel brigadni komandant, »če bi bila mesec	A
Tega ne bi smeli.« Brigadni ga je	osorno	pogledal in odvrnil: »Prav imate. Jaz se na	A
dregnil Lesnikovega in Skočirjevega, nato pa	osorno	odvrnil.»Hm, nič ni bilo, Meri.	A
se je izza peči oglasil Grabnarjev Janez in	osorno	pogledal vaške može. »Ne, ne, tega ti, Grabnar	A
govoril. »Ti ne veš, kako so te stvari,« ga je	osorno	zavrnil Tone.»Prav tako smo srečali vojake decembra	A
prstih. »Nisem tvoja,« odgovarja kratko in	osorno.	Nihče ji ne zameri.	A
prekopavati gredo. »To se ti bo še vračalo,« je	osorno	dejala mati in odšla v hišo. Kmalu nato, ko	A
ker preveč zaslužijo Berganti in Lesniki,« je	osorno	povedal nekdo. Čez eno uro je stal Korle pred	A
konja. »Lahko se reče: prej bi šel ponje,« je	osorno	odvrnil Matija.»Vozil sem gnoj na njive, pa	A
nenavadnem srečanju z Gašperjem. »Katrica,« jo je	osorno	ogovoril, »deset let se nisva srečala.Deset	A
Svetemu Martinu. Po končani maši je v zakristiji	osorno	vprašal Matijo: »Poslušajte, kaj se vi, Matija	A
/\ .. stran 49 . \/ Cerkovnika Matijo je	osorno	pogledal, ko je čikal in pljuval predenj. »Matija	A
tistih mašah.« »Nič pri ‚tistih’ mašah,« ga je	osorno	zavrnil novi župnik.»Reče se pri svetih mašah	A
stran 50 . \/ »Bil sem narodni vojak,« mu je	osorno	odvrnil Matija. Slabe volje sta šla vsaksebi	A
Župnik Jernej ga je kar pri pokopaliških vratih	osorno	sprejel. »Kje so železni križi?«	A
tako ne govori z menoj. Visoke šole imam,« je	osorno	vzkliknil župnik. »Verjamem vam, ali večje šole	A
niti v nebesa,« je zamrmral Matija. Žena ga je	osorno	pogledala, kot bi hotela reči: bodi no, Matija	A
vozili v internacijo in na streljanje. Matiji so	osorno	rekli: »Deset jih leži gori na hribčku.Prepelji	A
»Tudi božji hlapec mora dobro živeti,« je	osorno	odgovoril. »Če bi ded še živel, bi ti take napel	A
Ali mislite, da je odborništvo intabulirano?«	Osorno	me je pogledal. »Andrejc, cesar Franc Jožef	A
« »Nisem sokol, v mladosti sem pa bil,« je	osorno	odvrnil Boltežar in jezno udaril z bergljo po	A
za lepo negovano roko. Odmaknila se je in ga	osorno	pogledala. »Oj ti, Gregor, ti bi bil kar hitro	A
oče.« »Slabo je jemati moža, ki nič nima,« je	osorno	dejal oče. »Delala sem in trideset let sem stara	A
imel, mene bi pa s papirjem odpravil,« mu je	osorno	odvrnila. »Gozd hočem, oče, ne bo vse dobil	A
se bo prej Kristina. »Ne mudi se mi,« ji je	osorno	odvrnil in zardel. »V ponedeljek grem na žago	A
ki ne zna ali noče delati res ne nese,« ga je	osorno	zavrnil Klančnikov Matija.»Še to, če hočem strojček	A
bi, da se bodo rdeči pekli na onem svetu,« je	osorno	vzkliknil Klančnik in zaprl Turkovo knjigo Travništvo	A
se za stranke ne brigam.« Prevzvišeni ga je	osorno	in bistro pogledal, kot bi hotel reči: morda	A
Nerodno ji je bilo, da se mu je tako hitro podala.	Osorno	je gledala mlajšo sestro.Oče je bil vesel, da	A
vzela bi se, če se ne bi nekoč skregala,« je	osorno	dejala Milka. »Vidite, gospodična Milka, vi	A
krščanski ljubezni, ki jo moramo imeti do ubogih.«	Osorno	ji je odvrnil: »Njegov prednik Jernej je tudi	A
Taki so bili otroci in taki bodo.	Osorno	mi je odgovoril, da je tatvina, če otroci tresejo	A
Tončka Gregorkova žena. Že prvi večer ji je	osorno	rekel: »Veliko moških si že imela, naj bo pozabljeno	A
»Ena je tu ‒« »Name nikar ne računajta«, je	osorno	zaklical Tomaž, in obrnivši se proti svojemu	A
obrnivši se do hlapcev, ki so prihiteli, jih je	osorno	odpodil. »Strahopetci,« je zdaj zadonel ženski	A
je nemogoče pobegniti. Črni Peter je med tem	osorno	ukazal, pripeljati pred njega Jurja.Štirje razbojnik	A
Naposled pa ji je presedalo to besedičenje in je	osorno	zaklicala: »Nehajte že vendar s tem poveličevanjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani