oho (48-147)

Mara se je sklonila in pogledala pisavo. »	Oho,	ga poznate?« »Koga?«	A
XIII. »	Oho,	moška je ta!Ali ste šli na uro gledat?«	A
omare steklenico vina in nalila v kozarce. »	Oho,	« se je začudila Minka. »To ni samo čajni večer	A
pol ure, ko ga sredi ceste ustavi orožnik. »	Oho,	Silvester!« »Da, da, Silvester!	A
hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo pot.« »	Oho!	« se je začel upirati Gašper. »Nič oho	A
»Oho!« se je začel upirati Gašper. »Nič	oho!	Mera tako kaže.«	A
Milošem vsa rdeča in zbegana, za prazen nič! »	Oho!	« je dežurna dvignila obrvi. »Da so brez tebe	A
Praktično vzeto?« »	Oho!	Bi me rada zvlekla na magistrat?«	A
glavo, z rokami in z nogami, kolikor je mogla. »	Oho!	« je zavpila Veronika.Njene roke so stiskale	A
tako da sem skoraj oslepela ... ste si rekli,	oho,	smo že skupaj, se je že razkrinkala, ta je zrela	A
od Gradišča, zaslanjajočega pot v dolino. »	Oho!	Ali tam tudi že vedo za mojo vrnitev in jo proslavlja	A
slaba, vendar pa se ne more kosati z mestno.	Oho!	sem si mislil, tega ne verjamem, nekaj drugega	A
Poročnik je zmedeno podal službeno poročilo. »	Oho,	četovodja Gradnik!« je zažugal major. »Mar ste	A
kakor vam tudi takrat nisem - že veste kedaj.“ ”	Oho,	takrat, gospod Majar, bi vam imel jaz zameriti	A
vreče orehe na tla: tako je blebetal Korun. ”	Oho,	tu ste, Veján, moška je ta ...Prav tako!	A
tik pred seboj lepega in dišečega gospoda. ”	Oho!	“ sem rekel; tudi on je rekel ”oho“, odskočil	A
gospoda. ”Oho!“ sem rekel; tudi on je rekel ”	oho“	, odskočil je ves prestrašen ter je hitel z dolgim	A
šele ravnokar vzdramil iz neprijetnih sanj. ”	Oho,	kdo sedi tukaj? To je lepo od vaju ...“ Bukovec	A
Na Senj jo udrihajo!	Oho,	na noge!Herbarta ni v Senju, dušmanin je zvedel	A
Da, moj denar, hinavec grdi.« »	Oho!	« se je čutil užaljenega Šime. »Nič oho	A
»Oho!« se je čutil užaljenega Šime. »Nič	oho,	« se je hudovala Neža in stopila bliže hlapcu	A
In pa to, da ste prišli nazaj!	Oho,	pa smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta	A
smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta,	oho!	«Tako nekako je hotela pozdraviti Anico Marjanica	A
uborna, preprosta kmečka hiša ti!« »	Oho,	to pa je od našega Gregorčiča!« jo je takoj	A
»Kaj je to, confratres! Kam hočete zdaj,	oho,	prijatelji!Malo postojte!«	A
Stopi v stran, mi PLaute!« kričal je Quintus. »	Oho,	prijatelji!Te latinščine ne umejem!	A
Na grad!	Oho!	Tu bi se nam rad izmuznil.	A
odtegniti, sedaj ko ni bilo Kljukca doma. »	Oho!	Iz te moke ne bode kruha!	A
roka, ki mašo bere, nikdar dobro ne strelja!« »	Oho!	« ugovarja kaplan Andrej, »ali morda že nisem	A
skodrčale v trudno zmes in mu omahnile v prazno. »	Oho,	kaj se tamle ne vrača Budislav?« ga je zdramil	A
po sobani in zastrmel skozi skončna okna. »	Oho,	kaj pa ta?« Po Tekavnici, glej, jo urno	A
Zdaj jih je spoznal. »	Oho,	kaj pa ti?« Eden izmed njih je potrkal na okence	A
dekle. Pa je tisti hip že veselo vzkliknila: »	Oho!	Ostrorogi Jelen.« Zaveslala sta tik drug poleg	A
večer je bil. S. Jenko Drugo Kvasovo pismo:	Oho!	Za enkrat si se še zmotil, predragi moj!	A
in pobegnil od tebe!« reče Alberto potrt. »	Oho,	kaj pa je?Povedi no, nekaj te peče.	A
njegovem odgovoru ni obrnila oči od njega. »	Oho!	Ti postajaš sentimentalen!	A
velel je ženin hlapcu. . / . / stran 94 . / »	Oho!	Tako pa ne boš govoril, Miklavž!« zakriči Klander	A
beseda, to veste, častiti gospod župnik!« »	Oho!	« zavpije nato duhovni gospod, ki je že delj	A
gospod, ki je že delj časa zmajeval glavo, »	oho,	gospod Mirodolski!Tako torej?	A
»Žena mora vselej prva odjenjati možu.« »	Oho!	Potlej seveda lahko vlada mir in sprava v zakonu	A
je bil dobre volje, smeje se odgovori možu: »	Oho,	kaj tudi mene hočete oženiti, gospod?Zdaj je	A
spoznali pa zdaj. . / . / stran 49 . / Ta mož ‒	oho,	kakšen mož! ‒ ta falot je bil strašno bogata	A
njegovi vasi. »Anžetova Reza se je šopirila,	oho	in kako še!Sto korakov daleč se je slišal šum	A
Kaj velite, da nimate?	Oho,	vidim, da vas je treba malo poščegetati.Če mi	A
odprla vrata in na pragu se je prikazala Pehta. »	Oho,	kaj si že vstal?« je rekla in se mu nasmehnila	A
hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo pot.« »	Oho!	« se je začel upirati Janez. »Nič oho	A
»Oho!« se je začel upirati Janez. »Nič	oho!	Mera tako kaže.«	A
ji je spet potegnil lepo dojko izza bluze. »	Oho,	kaj vidim,« je stopil izza grmovja Filip. Micka	A
Pero se je predstavil, nato pa je dejal: »	Oho,	partijski sestanek!Čuj, sekretar, kaznuj takoj	A
to pismo prebere samo Štorov Peter starejši. »	Oho,	bomo pa mi prej prebrali,« je mrmral pisar Zelenikar	A
Žura prosi, naj ga dajo na okrožje.« »	Oho,	ta človek bi se rad izmuznil.Ne bo se.	A
je prva tipkarica, ostale so šle v akcijo. »	Oho,	Marička vam je ime,« je z nasmehom rekel Srebre	A
Razjahala sta in konja odgnala v hlev. »	Oho,	iz divizije,« je začudeno rekel komandant področja	A
Podržaja, je nakremžil obraz in vzkliknil: »	Oho,	oho, iz divizije.Komandanta ni tukaj.	A
Podržaja, je nakremžil obraz in vzkliknil: »Oho,	oho,	iz divizije.Komandanta ni tukaj.	A
Pod borštom se je zaslišalo škripanje voza. »	Oho,	sta dosti nagrabila,« se je čudil Strnad. Hitro	A
umrla Trudnova Marjeta,« mu je dejala Roza. »	Oho,	tista, ki je pred desetimi leti pokopala svojega	A
tja med njimi in spraševala, kaj bo kdo pil. »	Oho	brinovčka, pa ti dva deci črnega, ti pa kisle	A
Posmehljivo je zrl na Matijo, kot bi hotel reči:	Oho,	ti krmiš konje in voziš hlode.Jaz sem ti pa	A
Matiji je kazal hrbet. »	Oho,	Gregorka, kje si se naučil tega, da kažeš poštenim	A
binkoštmi in to nedeljo je želela prebiti v gozdu. »	Oho,	samo še puško na ramo in bila bi cel lovec,	A
prijateljica, najboljši ljubimec Klančnikov Matija. »	Oho,	trideset si jih imela v sedmih letih,« ji je	A
za moža. Gospa bi bila,« je rekla Tončka. »	Oho,	takole je ta reč.Motika, grablje in srp vam	A
kvišku, gleda žurno na Fronka in rahlo cvili. »	Oho,	« pravi stražnik, »saj res.Še pse je treba pasti	A
‒Kaj se pa norčuješ?	Oho,	umaknil si se!No, zdaj stopim na plano, v roki	A
kar sem jih že dal in jih še bom, ne morem!« »	Oho!	Zakaj pa ne moreš?	A
kvišku, gleda žurno na Fronka in rahlo cvili. »	Oho,	« pravi stražnik, »saj res.Še pse je treba pasti	A
sporočilo Lire in ponikne v popolno pozabo. »	Oho,	« zasliši v bližini porogljiv deški glasek,	A
črni postavi, ki se izkobaca iz samoleta. »	Oho,	oho, z letečim jajcem se prevaža Jajaban!«	A
postavi, ki se izkobaca iz samoleta. »Oho,	oho,	z letečim jajcem se prevaža Jajaban!« hreščeče	A
sedečega in nastavljajočega se sončnim žarkom: »	Oho,	sosed Panker, kaj vidim!Ste si vendarle umislili	A
besedo), nisi hotel ničesar o tem zaupati!« »	Oho,	stoj in pometaj pred svojim pragom,« zavrnil	A
je sam Jezus Kristus, drugi pa sveti Peter!	Oho!	Pod starim kostanjem postojita v senci, jaz	A
palico v pesek in debelo gledal za motorjem. »	Oho,	ta pa jezdari kolovrat!« se je čudil, si mel	A
dva uboga grešnika. . / . / stran 324 . / »	Oho	‒ kaj pa se je vendar dogodilo?« ju je vprašal	A
rešil pritikline. Slišali smo različne opazke:	Oho,	kakšna nova moda je pa to?Ta možicelj ga pa	A
spremenilo, odkar je spoznal grofa in obe ženski. »	Oho,	« je sladko rekla Heda, ko je vstopil v njeno	A
Samo pogledati moraš s pravimi očmi. »	Oho,	oh yes,« je rekel Franček, »small is beautiful	A
boš dobila plačano, boš ... kača strupena!« »	Oho,	smo jezni, jezni, ker smo modre krvi in nam	A
Vi ste aretirani.« »O,	oho,	« je rekel, »v pomorskem kodeksu kaj takega ni	A
Potlej je zaklicala: »Pokonci, zaspanca!« »	Oho,	si že nazaj?Kako ste krstili?« je zazehal volk	A
samostanski brat skozi okno in se masti s kračo. »	Oho,	« mu je zaklical, »kaj pa delaš?Saj je vendar	A
dolg in nikakor ne morem čakati dalje časa.« »	Oho,	tako torej!« se začudi Balzac, »vi boste delali	A
jajce je obstalo na robu kot prilepljeno. »	Oho!	« so vzkliknili dvorjani, »to bi lahko storil	A
‒Let? Osemdeset. ‒	Oho!	‒Mnogo, ‒ se je strinjal starec in se zopet	A
pisalni mizi, pogleda, kaj pišem, pa me pohvali: »	Oho,	že enajst strani!Danes smo pridni, mama.«	A
odleti nekaj kapljic na tatejev zlati nanosnik. »	Oho,	oho, dekle!« Zunaj zazvoni.	A
nekaj kapljic na tatejev zlati nanosnik. »Oho,	oho,	dekle!« Zunaj zazvoni.	A
»Ne greš?	Oho!	Takoj povej, kaj vse to pomeni!«	A
In je znova sedla na gnezdo. »	Oho!	Ti pa še kar sediš?« jo je vprašala druga raca	A
zaigrati na klavir, in še to z enim prstom. »	Oho,	tule pa igrajo mojo skladbo!« je rekla. »Vse	A
»Kaj bi rad?« »	Oho!	« je rekel vojak. »Se pravi, da tole kresilo	A
božjo voljo, najprej mene spusti na plan.« »	Oho!	« je zavpil Mali Miklavž in se naredil, kakor	A
Hjalmar nas ne zna prav potegniti in urediti.« »	Oho,	se pravi, da vam bo treba dati malo otroških	A
da je čelo polno izpuščajev bakrene barve. »	Oho,	fructus belli!Tole, dragi moj, je pa sifilida	A
izmenjavala zapažanja: Poudarjena biofilija,	oho,	soglasnost in zavestnost odsotni, ljubezenskosti	A
»Vseeno bo naredil tako, kot jaz hočem!« »	Oho!	« »Saj sem njegov oče, zlomka!	A
Pomenljivo prikima in si oddahne:	Oho,	tole je tista nemogoča črna ovca med vojvodami	A
"Kje sta Annie in Brian?" "	Oho.	Že vidim.	A
nek način zamenjali Boga z Billom Gatesom.	Oho.	Problem je, kajpak, s tistimi ničlami	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 48 148 248 348 448 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani