nova beseda iz Slovenije
nestrpnega pričakovanja, nekoliko od pijače; | nemirno | je mežikal s trepalnicami in vrtel svoje male | A |
Stopila je v izbo njegova žena; drobna stvar, | nemirno | stopicajoča, tenko žvrgoleča, nadvse ljubezniva | A |
neprestano. In nenadoma je bilo moje srce vse | nemirno | in žalostno ...Tam so se vršile tiste zgodbe, | A |
in vasi in ceste; tisočere boje so trepetale | nemirno | in so se spajale v eno samo glasno žarko luč | A |
odejo raz sebe; bilo mi je vroče in srce je bilo | nemirno, | kakor v bridkosti, iz čudnega koprnenja porojeni | A |
svetlejša je bila megla na nebu, trgala se je v | nemirno | vihrajoče, preko ravní bežeče bele rjuhe, ki | A |
Gospodična se je med mojim govorom začela | nemirno | premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna | A |
voščena, mrzla; drobne oči so gledale srepo, | nemirno, | kakor da bi iskale greha, našle ga povsod ter | A |
daleč na cesti oblak prahu; množica se prične | nemirno | gibati in od vseh strani se začujejo klici: | A |
»Jej, Tone, in potem malo zaspi! Tako | nemirno | si spal sinoči.« - Ali morda vendar | A |
Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce mu je bilo | nemirno. | »Kaj sem govoril v spanju?« | A |
čuvarji Kristusovi. Jerneja ni bilo strah, ampak | nemirno | in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj | A |
sence od ljudi, ubežale so, in zdaj žive svoje | nemirno, | tiho življenje, v večnem strahu in molku.Tudi | A |
pripovedovala Lucija, ali pripovedovala je nekako | nemirno, | razmišljeno, ni povedala stvari do konca, kakor | A |
Tisti večer je bilo Tončki slabo in spala je | nemirno... | Potrkalo je nekoč, odprle so se duri in Lucija | A |
kakor je hotel. Lica so ji upadala in spala je | nemirno; | prestrašila se je mnogokrat, vzbudila se je | A |
bila njena lica še polna in ko so gledale še | nemirno | njene oči.Ob postelji sta bili mati in sestra | A |
lepe ravne ceste. Slutnja je bilo to upanje, | nemirno | kakor slutnja, pojemajoče, zdaj visoko plapolajoče | A |
niso se genile noge. Polodprte oči so iskale | nemirno, | roka je tipala po odeji, po vzglavji; toda prazniške | A |
poslušala; oči so se odprle trudoma in so zasijale | nemirno, | ustnice so šepetale nerazumljivo. »Dà, Malči | A |
dvoje lepo obrobljenih predpasnikov. Gledala je | nemirno, | čelo se ji je nabiralo v gube: ni si mogla domisliti | A |
hiše na cesto, je bilo njegovo srce težko in | nemirno. | Kljub temu je sklical občinsko sejo. | A |
poprej. Toda kar je videl, je bilo tako čudno | nemirno, | gibalo se je in zibalo, odskakovalo in padalo | A |
časih nenadoma v sanjah; in moje srce postane | nemirno | in mrzel pot mi pride na čelo... Bilo je že | A |
ob teh prijaznih besedah, srce pa je ostalo | nemirno, | do sobote je bilo nemirno, plaho vprašujoče | A |
srce pa je ostalo nemirno, do sobote je bilo | nemirno, | plaho vprašujoče... ”Tako ali tako!“ si je | A |
njim; njene rjave oči so se ozirale plaho in | nemirno, | kakor da bi iskale, izgubljene v tujini, znanega | A |
stikale pretesno, tako da je bil pogled srep, | nemirno | vprašujoč. Utihnila je pesem, sunkoma je | A |
Vetrn aprilski dan je bil zunaj, nebo je bilo | nemirno, | časih je pljusnila nenadoma ploha preko doline | A |
Narahlo se je streslo okno in Mate se je zdrznil. | Nemirno | mu je bilo srce, ležalo je na njem kakor greh | A |
dosegla svetloba nočnega neba. Srce mu je bilo | nemirno; | otresel bi se rad težkih misli, posegel v tiste | A |
neprestano na desno, na levo. Srce ji je utripalo | nemirno; | v strahu in žalosti je bila še senca upanja | A |
jo je vodil. Med durmi jih je sprejel suh, | nemirno | capljajoč in ves pôten gospod v črni suknji | A |
Hanca, ni vreden ...!“ Njene oči so se ozirale | nemirno | po dvorani, toda videle so same tuje obraze | A |
spomin na nekaj neprijetnega, davno minulega. | Nemirno, | neodločno so gledale oči, nikamor se niso ozrle | A |
srce si ni dalo ukazovati in bilo je veselo in | nemirno | kakor pred velikim praznikom ... Napravljala | A |
Hanca je hodila po vasi kakor tujka. | Nemirno, | zmerom bolj nestrpno je bilo njeno srce, -- | A |
oči ter se poslavljal ... Zaspala je in sopla | nemirno, | veter je bil zunaj in je nalahko stresal okno | A |
...“ Premetaval se je | nemirno, | zadremal je kakor v vročici in vzburkane sanje | A |
ponoči in si se napotil, ko ti ni dalo spati | nemirno | srce?Mislila bom lepe misli in bom gledala proti | A |
kakršno je bilo. Pisani metulji so spomini, | nemirno | frfotajoči, od sončne luči omamljeni; če so | A |
Vse je bilo iz cukra -- drobno, gibko, zmerom | nemirno | telesce, hitri, mežikajoči, veseli pogled sinjih | A |
senca, v belih brazdah trikrat prelomljena, | nemirno | plapolajoča; razjokaj se ob nji, ali se razsmej | A |
naočniki; visoko iznad njih je mežikal, oziral se | nemirno, | naskrivaj, rad bi se bil kam naravnost ozrl | A |
glava se je nagnila nizdol. Takrat je naglo in | nemirno, | kakor da je bil zgrešil pot, priplezal na moj | A |
o njih samo Besnard. Oči so gledale motno in | nemirno; | tudi če so se v lica uprle, se je zdelo, da | A |
ustnicah; oči, velike, sivorjave, so gledale | nemirno, | še komaj vzdramljene. Sedla je na rob stola | A |
držal vajeti ...“ Ivanka je nenadoma umolknila; | nemirno | in plaho se je ozrla na Marto, nato je povesila | A |
Ali razumete?“ Gledal je zmerom bolj | nemirno, | rdečica se je prikazala na njegovih dolgih licih | A |
12 . / prezgodaj upala, gledal pa je živo in | nemirno. | Dasi pozimi ni hodil v šolo in tudi ne spomladi | A |
skozi motne naočnike, vse je bilo megleno in | nemirno | pred njim, le njo samo je videl čisto jasno | A |
stran 179 . / utrujenost in žalost v očeh, | nemirno | spanje ... to so menice, so obresti.Nazadnje ga | A |
vzbočene, tako da je bilo v sinjih očeh neprestano, | nemirno, | vsak hip drugam strmeče in drugam pognano čudenje | A |
Neko noč je brala dolgo ob svetilki, nato je | nemirno | spala in sanjalo se ji je, da je usmiljenka | A |
vzvišena in posvečena stvar. Ni se ji posrečilo; | nemirno, | zmerom samovoljno srce ni hotelo ubogati. | A |
zakaj! - Zakaj mi je vse toplo in zakaj je tako | nemirno | moje srce, kadar vas ugledam?Ne vem zakaj! | A |
svetlobo, črte in oblike so trepetale, prelivale se | nemirno | druga v drugo. Popotni fant je legel onkraj | A |
naključju znešeno iz vseh časov in vseh krajev; | nemirno | je bilo vse, gostobesedno in zlagano, kakor | A |
kakor zvezda, ki jo vidi človek ob belem dnevu z | nemirno | svojo dušo. Ni se mi hotelo domov, stopil | A |
smukne skozi vrata in zletí po zraku. * | Nemirno | obrača Pegaz glavo.In po pravici je nemiren | A |
dež bije ob okna, morje v zalivu je temno in | nemirno. | Tako vreme je prve dni. | A |
zakaj moje notranje življenje je bilo tako | nemirno, | razburkano, polno najrazličnejših čustev in | A |
dolgčas po domu; tam je bilo življenje bolj | nemirno, | bolj hrupno, a pri nas tega ne more biti; nu | A |
/ . / stran 213 . / Gledal je raztreseno, | nemirno | in se smehljal prisiljeno sladko.Samo izraz | A |
držalo za lakti dvoje krepkih rok. Gledal je | nemirno | z drobnimi, mežikajočimi očmi, zamrmral je časih | A |
vstal ter se odkašljal; njegove oči so gledale | nemirno | naokoli in nedoločen, boječ smehljaj se mu je | A |
stisnile, . / . / stran 32 . / a srce je bilo | nemirno, | želelo si je bogvekam.Hrepenenje, ki je gledalo | A |
jesen in jeseni je moje pregrešno srce najbolj | nemirno... | Ne jezi se nad mano, Fanny, in oprosti me, kadar | A |
Francki je bilo težko in sladko; spala je | nemirno; | blagodišeč vzduh se je vzdigal zunaj iz vrta | A |
malo. Njegov obraz je bil zamišljen, gledal je | nemirno | - ob poslednji uri se mu je zdramila v srcu | A |
je tresel od razburjenosti. Spal je vso noč | nemirno, | premetaval se je in je govoril v sanjah; mati | A |
zamišljen in truden, in bi sijala nanj dremota in | nemirno | plapolajoča luč.Mnogo je obrazov, ki so lepi | A |
Zapraskalo je na steni, zasvetilo se je. V | nemirno | plapolajoči luči vžigalice je ugledala Metka | A |
Molila je Metka in je odmolila in zaspala. | Nemirno | je spala, zavedala se je temne kleti in stopnic | A |
sveča in črna zavesa je spet zagrnila okno ... | Nemirno | je spala, vzdramila se je in oči so strmele | A |
duri so bile že polodprte in plamen je trepetal | nemirno. | Ali roka je padla spet težko na odejo, glava | A |
bogata je ljubezen, tako prepolna, da bolestno in | nemirno | išče struge, kamor bi se izlila.Zahvale neče | A |
za dogodek, ki je blizu. Oči, ki so gledale | nemirno, | so se širile čeznaturno, so kazale golo belino | A |
samo zlagana tolažba, srce ni bilo nič manj | nemirno. | Sedel je poleg žene, položil ji je roko na ramo | A |
sama na sebi ni nič strašnega; a strašno je | nemirno | pričakovanje in brezplodno upanje ... Oprostite | A |
grozi, ker je bilo ob tisti uri njegovo srce | nemirno | in hudih slutenj polno. Postavil je svečo | A |
hušknilo je bilo prav mimo njega breztelesno bitje, | nemirno | blodeča duša, z grehi obložena, v stoletni ogenj | A |
nogami!“ Zmerom bolj rdeče so bile njegove oči, | nemirno | in motno so gledale.Obraz mu je bil zabuhel | A |
je bil njen obraz. »Slabo si spal, godec, in | nemirno | si sanjal; počitka in zajtrka si željan; pojdi | A |
se je godilo v meni; srce mi je bilo težko, | nemirno; | obšlo me je poželenje, da bi se upijanil in | A |
nekoliko stisnjene, a oči so gledale plašno, | nemirno. | Napravila je bila korak, kakor da bi se bila | A |
kdo k njim in tako je zmerom molčal in kadil. | Nemirno | je bilo njegovo življenje; klatil se je po vsem | A |
katero se nenavadno mudí. Roke so se pregibale | nemirno | po odeji in hoteli so vstati.A moči so jih ostavile | A |
tajnostni glasovi, kakor globoko iz zemlje same, | nemirno | trepetanje v vejevju, nenaden, hrepeneč klic | A |
in ne kesanja. Življenje pravičnih ljudí je | nemirno, | v strahu in skrbi trepečejo, da bi ne zapravili | A |
zelo upal, njene velike črne oči so gledale | nemirno, | kakor blodeče v vročici.Videl sem jo in sem | A |
Kaj sem vam storila?“ Ozirala se je | nemirno, | ugledala je župnika med vratmi in je hitela | A |
lic; a rdeče obrobljene oči blodijo motno in | nemirno | na vse strani. ”Kakó da nisi danes oral, | A |
dež, kmalu je začel naletavati sneg, najprej | nemirno | in drobno, da so se topile snežinke, še predno | A |
domov. Bled in razoran je bil njegov obraz, | nemirno | so gledale oči.Opotekel se je, ko je stopil | A |
vsebina umetnosti; vsi veliki umetniki so živeli | nemirno, | da, celo trnjeva je bila časih njih življenja | A |
in svojega početja. Ali le za hip, za kratko | nemirno | uro, - drugače je ležalo prav na dnu srca tiho | A |
zmerom temnejše so bile in njeno srce je bilo | nemirno; | spoznalo je polagoma in že se je treslo od razočaranja | A |
grehom, ker sem vas bil priklenil nase, na svoje | nemirno | popotno življenje.Tako hodimo zdaj priklenjeni | A |
iznad obrvi ter prehajala le polagoma, pol še | nemirno, | pol že resignirano v mirno črto visokega čela | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |