nova beseda iz Slovenije

nemirno (201-300)


nestrpnega pričakovanja, nekoliko od pijače;      nemirno      je mežikal s trepalnicami in vrtel svoje male  A
Stopila je v izbo njegova žena; drobna stvar,      nemirno      stopicajoča, tenko žvrgoleča, nadvse ljubezniva  A
neprestano. In nenadoma je bilo moje srce vse      nemirno      in žalostno ...Tam so se vršile tiste zgodbe,  A
in vasi in ceste; tisočere boje so trepetale      nemirno      in so se spajale v eno samo glasno žarko luč  A
odejo raz sebe; bilo mi je vroče in srce je bilo      nemirno,      kakor v bridkosti, iz čudnega koprnenja porojeni  A
svetlejša je bila megla na nebu, trgala se je v      nemirno      vihrajoče, preko ravní bežeče bele rjuhe, ki  A
Gospodična se je med mojim govorom začela      nemirno      premikati na stolu; stisnila je ustna in lahna  A
voščena, mrzla; drobne oči so gledale srepo,      nemirno,      kakor da bi iskale greha, našle ga povsod ter  A
daleč na cesti oblak prahu; množica se prične      nemirno      gibati in od vseh strani se začujejo klici:  A
»Jej, Tone, in potem malo zaspi! Tako      nemirno      si spal sinoči.« - Ali morda vendar  A
Pogledal ji je pazljivo v obraz in srce mu je bilo      nemirno.      »Kaj sem govoril v spanju?«   A
čuvarji Kristusovi. Jerneja ni bilo strah, ampak      nemirno      in hudih misli polno je bilo njegovo srce; zakaj  A
sence od ljudi, ubežale so, in zdaj žive svoje      nemirno,      tiho življenje, v večnem strahu in molku.Tudi  A
pripovedovala Lucija, ali pripovedovala je nekako      nemirno,      razmišljeno, ni povedala stvari do konca, kakor  A
Tisti večer je bilo Tončki slabo in spala je      nemirno...     Potrkalo je nekoč, odprle so se duri in Lucija  A
kakor je hotel. Lica so ji upadala in spala je      nemirno;      prestrašila se je mnogokrat, vzbudila se je  A
bila njena lica še polna in ko so gledale še      nemirno      njene oči.Ob postelji sta bili mati in sestra  A
lepe ravne ceste. Slutnja je bilo to upanje,      nemirno      kakor slutnja, pojemajoče, zdaj visoko plapolajoče  A
niso se genile noge. Polodprte oči so iskale      nemirno,      roka je tipala po odeji, po vzglavji; toda prazniške  A
poslušala; oči so se odprle trudoma in so zasijale      nemirno,      ustnice so šepetale nerazumljivo. »Dà, Malči  A
dvoje lepo obrobljenih predpasnikov. Gledala je      nemirno,      čelo se ji je nabiralo v gube: ni si mogla domisliti  A
hiše na cesto, je bilo njegovo srce težko in      nemirno.      Kljub temu je sklical občinsko sejo.   A
poprej. Toda kar je videl, je bilo tako čudno      nemirno,      gibalo se je in zibalo, odskakovalo in padalo  A
časih nenadoma v sanjah; in moje srce postane      nemirno      in mrzel pot mi pride na čelo... Bilo je že  A
ob teh prijaznih besedah, srce pa je ostalo      nemirno,      do sobote je bilo nemirno, plaho vprašujoče  A
srce pa je ostalo nemirno, do sobote je bilo      nemirno,      plaho vprašujoče... ”Tako ali tako!“ si je  A
njim; njene rjave oči so se ozirale plaho in      nemirno,      kakor da bi iskale, izgubljene v tujini, znanega  A
stikale pretesno, tako da je bil pogled srep,      nemirno      vprašujoč. Utihnila je pesem, sunkoma je  A
Vetrn aprilski dan je bil zunaj, nebo je bilo      nemirno,      časih je pljusnila nenadoma ploha preko doline  A
Narahlo se je streslo okno in Mate se je zdrznil.      Nemirno      mu je bilo srce, ležalo je na njem kakor greh  A
dosegla svetloba nočnega neba. Srce mu je bilo      nemirno;      otresel bi se rad težkih misli, posegel v tiste  A
neprestano na desno, na levo. Srce ji je utripalo      nemirno;      v strahu in žalosti je bila še senca upanja  A
jo je vodil. Med durmi jih je sprejel suh,      nemirno      capljajoč in ves pôten gospod v črni suknji  A
Hanca, ni vreden ...!“ Njene oči so se ozirale      nemirno      po dvorani, toda videle so same tuje obraze  A
spomin na nekaj neprijetnega, davno minulega.      Nemirno,      neodločno so gledale oči, nikamor se niso ozrle  A
srce si ni dalo ukazovati in bilo je veselo in      nemirno      kakor pred velikim praznikom ... Napravljala  A
Hanca je hodila po vasi kakor tujka.      Nemirno,      zmerom bolj nestrpno je bilo njeno srce, --  A
oči ter se poslavljal ... Zaspala je in sopla      nemirno,      veter je bil zunaj in je nalahko stresal okno  A
...“ Premetaval se je      nemirno,      zadremal je kakor v vročici in vzburkane sanje  A
ponoči in si se napotil, ko ti ni dalo spati      nemirno      srce?Mislila bom lepe misli in bom gledala proti  A
kakršno je bilo. Pisani metulji so spomini,      nemirno      frfotajoči, od sončne luči omamljeni; če so  A
Vse je bilo iz cukra -- drobno, gibko, zmerom      nemirno      telesce, hitri, mežikajoči, veseli pogled sinjih  A
senca, v belih brazdah trikrat prelomljena,      nemirno      plapolajoča; razjokaj se ob nji, ali se razsmej  A
naočniki; visoko iznad njih je mežikal, oziral se      nemirno,      naskrivaj, rad bi se bil kam naravnost ozrl  A
glava se je nagnila nizdol. Takrat je naglo in      nemirno,      kakor da je bil zgrešil pot, priplezal na moj  A
o njih samo Besnard. Oči so gledale motno in      nemirno;      tudi če so se v lica uprle, se je zdelo, da  A
ustnicah; oči, velike, sivorjave, so gledale      nemirno,      še komaj vzdramljene. Sedla je na rob stola  A
držal vajeti ...“ Ivanka je nenadoma umolknila;      nemirno      in plaho se je ozrla na Marto, nato je povesila  A
Ali razumete?“ Gledal je zmerom bolj      nemirno,      rdečica se je prikazala na njegovih dolgih licih  A
12 . / prezgodaj upala, gledal pa je živo in      nemirno.     Dasi pozimi ni hodil v šolo in tudi ne spomladi  A
skozi motne naočnike, vse je bilo megleno in      nemirno      pred njim, le njo samo je videl čisto jasno  A
stran 179 . / utrujenost in žalost v očeh,      nemirno      spanje ... to so menice, so obresti.Nazadnje ga  A
vzbočene, tako da je bilo v sinjih očeh neprestano,      nemirno,      vsak hip drugam strmeče in drugam pognano čudenje  A
Neko noč je brala dolgo ob svetilki, nato je      nemirno      spala in sanjalo se ji je, da je usmiljenka  A
vzvišena in posvečena stvar. Ni se ji posrečilo;      nemirno,      zmerom samovoljno srce ni hotelo ubogati.   A
zakaj! - Zakaj mi je vse toplo in zakaj je tako      nemirno      moje srce, kadar vas ugledam?Ne vem zakaj!   A
svetlobo, črte in oblike so trepetale, prelivale se      nemirno      druga v drugo. Popotni fant je legel onkraj  A
naključju znešeno iz vseh časov in vseh krajev;      nemirno      je bilo vse, gostobesedno in zlagano, kakor  A
kakor zvezda, ki jo vidi človek ob belem dnevu z      nemirno      svojo dušo. Ni se mi hotelo domov, stopil  A
smukne skozi vrata in zletí po zraku. *      Nemirno      obrača Pegaz glavo.In po pravici je nemiren  A
dež bije ob okna, morje v zalivu je temno in      nemirno.      Tako vreme je prve dni.   A
zakaj moje notranje življenje je bilo tako      nemirno,      razburkano, polno najrazličnejših čustev in  A
dolgčas po domu; tam je bilo življenje bolj      nemirno,      bolj hrupno, a pri nas tega ne more biti; nu  A
/ . / stran 213 . / Gledal je raztreseno,      nemirno      in se smehljal prisiljeno sladko.Samo izraz  A
držalo za lakti dvoje krepkih rok. Gledal je      nemirno      z drobnimi, mežikajočimi očmi, zamrmral je časih  A
vstal ter se odkašljal; njegove oči so gledale      nemirno      naokoli in nedoločen, boječ smehljaj se mu je  A
stisnile, . / . / stran 32 . / a srce je bilo      nemirno,      želelo si je bogvekam.Hrepenenje, ki je gledalo  A
jesen in jeseni je moje pregrešno srce najbolj      nemirno...     Ne jezi se nad mano, Fanny, in oprosti me, kadar  A
Francki je bilo težko in sladko; spala je      nemirno;      blagodišeč vzduh se je vzdigal zunaj iz vrta  A
malo. Njegov obraz je bil zamišljen, gledal je      nemirno      - ob poslednji uri se mu je zdramila v srcu  A
je tresel od razburjenosti. Spal je vso noč      nemirno,      premetaval se je in je govoril v sanjah; mati  A
zamišljen in truden, in bi sijala nanj dremota in      nemirno      plapolajoča luč.Mnogo je obrazov, ki so lepi  A
Zapraskalo je na steni, zasvetilo se je. V      nemirno      plapolajoči luči vžigalice je ugledala Metka  A
Molila je Metka in je odmolila in zaspala.      Nemirno      je spala, zavedala se je temne kleti in stopnic  A
sveča in črna zavesa je spet zagrnila okno ...      Nemirno      je spala, vzdramila se je in oči so strmele  A
duri so bile že polodprte in plamen je trepetal      nemirno.     Ali roka je padla spet težko na odejo, glava  A
bogata je ljubezen, tako prepolna, da bolestno in      nemirno      išče struge, kamor bi se izlila.Zahvale neče  A
za dogodek, ki je blizu. Oči, ki so gledale      nemirno,      so se širile čeznaturno, so kazale golo belino  A
samo zlagana tolažba, srce ni bilo nič manj      nemirno.     Sedel je poleg žene, položil ji je roko na ramo  A
sama na sebi ni nič strašnega; a strašno je      nemirno      pričakovanje in brezplodno upanje ... Oprostite  A
grozi, ker je bilo ob tisti uri njegovo srce      nemirno      in hudih slutenj polno. Postavil je svečo  A
hušknilo je bilo prav mimo njega breztelesno bitje,      nemirno      blodeča duša, z grehi obložena, v stoletni ogenj  A
nogami!“ Zmerom bolj rdeče so bile njegove oči,      nemirno      in motno so gledale.Obraz mu je bil zabuhel  A
je bil njen obraz. »Slabo si spal, godec, in      nemirno      si sanjal; počitka in zajtrka si željan; pojdi  A
se je godilo v meni; srce mi je bilo težko,      nemirno;      obšlo me je poželenje, da bi se upijanil in  A
nekoliko stisnjene, a oči so gledale plašno,      nemirno.     Napravila je bila korak, kakor da bi se bila  A
kdo k njim in tako je zmerom molčal in kadil.      Nemirno      je bilo njegovo življenje; klatil se je po vsem  A
katero se nenavadno mudí. Roke so se pregibale      nemirno      po odeji in hoteli so vstati.A moči so jih ostavile  A
tajnostni glasovi, kakor globoko iz zemlje same,      nemirno      trepetanje v vejevju, nenaden, hrepeneč klic  A
in ne kesanja. Življenje pravičnih ljudí je      nemirno,      v strahu in skrbi trepečejo, da bi ne zapravili  A
zelo upal, njene velike črne oči so gledale      nemirno,      kakor blodeče v vročici.Videl sem jo in sem  A
Kaj sem vam storila?“ Ozirala se je      nemirno,      ugledala je župnika med vratmi in je hitela  A
lic; a rdeče obrobljene oči blodijo motno in      nemirno      na vse strani. ”Kakó da nisi danes oral,  A
dež, kmalu je začel naletavati sneg, najprej      nemirno      in drobno, da so se topile snežinke, še predno  A
domov. Bled in razoran je bil njegov obraz,      nemirno      so gledale oči.Opotekel se je, ko je stopil  A
vsebina umetnosti; vsi veliki umetniki so živeli      nemirno,      da, celo trnjeva je bila časih njih življenja  A
in svojega početja. Ali le za hip, za kratko      nemirno      uro, - drugače je ležalo prav na dnu srca tiho  A
zmerom temnejše so bile in njeno srce je bilo      nemirno;      spoznalo je polagoma in že se je treslo od razočaranja  A
grehom, ker sem vas bil priklenil nase, na svoje      nemirno      popotno življenje.Tako hodimo zdaj priklenjeni  A
iznad obrvi ter prehajala le polagoma, pol še      nemirno,      pol že resignirano v mirno črto visokega čela  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA