naš (1.001-1.100)

malo važne reči. Vendar pa je tudi v tem oziru	naš	velezaslužni, v vseh stvareh natanki in vestni	A
kmalu po tisti slavni anekdoti, v kateri je	naš	veliki rojak dokazal svoje neomajno rodoljubje	A
čutili vsi, da stoji nekako izven vrste, da ni ”	naš“	; v njegovem srcu je bila izba, v katero še nihče	A
zgodovine.“ ”Iz stoletnega spanja se vzbuja	naš	narod, dviga se, napreduje - in prihodnost je	A
nate! . / . / stran 136 . / Šel je in ni več	naš!	“ ”Tako se ne more zgoditi!“ je odgovorila	A
ob mizo in kozarci so zažvenketali. ”Če ni	naš,	če nismo zanj, naj gre, kamor ga žene!Ne maramo	A
naposled so bili družbi in narodu v nadlego.	Naš	narod ne rabi talentov -- delavcev rabi!“	A
vsake šale nataknili jakobinsko čepico. In	naš	voh je dober, zavohamo jih že od daleč -- diše	A
”Ker si ženska! ... Res, ženske so	naš	najnevarnejši element!Že po naturi so revolucionarke	A
mati ni vprašala, ne oče ni vprašal: ”Kje pa je	naš	Kurent?Ali je lačen naš Kurent?“	A
vprašal: ”Kje pa je naš Kurent? Ali je lačen	naš	Kurent?“- In kadar se je povrnil, razcapan,	A
izpraševali za njegovo ime, za stan in za letnico?	Naš	je bil, naše življenje je živel: za tisoč ur	A
nebesa! Kdorkoli je že bil, ki stoji na kamnu,	naš	patron je bil, pijmo na njegov spomin!“ Take	A
čemur smo posvetili svoje najboljše moči, kar je	naš	ponos in naša nada, kakor n. pr... . da, ... hm	A
tujimi mislimi in idejami hočejo zastrupiti	naš	mili, nedolžni narod, ki je ostal čist in nedotaknjen	A
in čevlje za zimo, pa smo rekli: zakaj bi še	naš	ne šel ... Leto dni je bil tam ... zdaj je samo	A
tukaj, Stožer? ... Kje pa je ženin, kje pa je	naš	poet?“ ”Spi!“ je rekla Marta.	A
soho, kakor je bil zaljubljen Henrik Heine,	naš	ljubljeni žid ... Oprosti, Matilda, da zakrivam	A
in kamor je pogledal. ”Pozdravljen, znanec	naš	predavni!Kako se ti godi in kako se ravnaš?	A
MIHA Davno je že umrl	naš	stari Miha, ali jaz se ga spominjam še prav	A
čudovitem stanovanju. Kaj mislite, kje je stanoval	naš	Miha?- Pod silno visokim, črnim skalovjem izvira	A
človek; zaneslo ga je najbrže nekaj posebnega v	naš	kraj ...“ Duhovnik pa nam je dejal z resnim	A
kdo spomni, da gre pogledat, kje je preživel	naš	puščavnik večer svojega življenja.	A
strmiš v tisto svetlo sonce in nisi v svojem srcu	naš	med našimi? Pojdi na tisto svetlo sonce!	A
postiljon, dolg, koščen, rdečenos starec. ”To je	naš	novi učitelj!“ je predstavil zdravnik Kačurja	A
pa je z izbo?“ ”Imamo še eno, ampak tam spi	naš	Tone, kadar pride domov.“ ”Pa jo lehko oddaste	A
”Tako! Vi ste zdaj torej	naš!	Upam, da boste z vsemi svojimi močmi - no, saj	A
In megle so se razpršile. ”Kakšen pa je bil	naš	župan, tam v tisti kotlini!“ je pomislil Kačur	A
Močnega, vročega! - To je	naš	mladi učitelj!“ ”Ali ste tudi tak pijanec	A
tako delali, kakor mislim delati jaz, ne bo	naš	narod več zadnji v vrstah!Vsa, vsa nesreča,	A
Za mesečno plačo?“ ”Vi ste	naš	učitelj, a?“ ”Sem.“	A
je Kačur takoj spoznal Ljubljančana. ”To je	naš	učitelj!“ je razlagal župan.”In to je moj tajnik	A
Takle bi nas učil in mojstroval! Lakot, ki jé	naš	kruh!“ Kačur ni povesil oči, toda v lica	A
roke in je vzkliknila. ”Jezus Kristus, to je	naš	evangelist!“ ”Pst! Pst!“ je odmajal Kačur	A
mehka roka, zlata obljuba, lep smehljaj - to je	naš	kovan denar.Tisti, ki tega denarja nimajo, nam	A
na vseh koncih in krajih! Škoda le, da je	naš	narod tako majhen!Če bi, na primer, združili	A
v sanjah in stezali bele roke proti meni.	Naš	dom se je rušil počasi; odpadal je kamen za	A
”Kaj pa sem storil?“ Velikokrat sem bral: ”	Naš	velezaslužni, v dejanskem rodoljubju osiveli	A
ženska in blaga duša. . / . / stran 252 . /	Naš	narod, posebno njega boljši in prosvetljeni	A
ukvarjam veliko z njimi. Sodim namreč, da ima	naš	narod vse polno nujnejših potreb nego je umetnost	A
vina izgubljajo narodne slovesnosti svoj za	naš	vseobči napredek in za našo prosveto preimenitni	A
diha . / . / stran 178 . / težki vzduh, ki je	naš	delež; in to je bilo dovolj.Kaj je vezalo mene	A
Mihov, kaj praviš? Lehko si se nosil gosposko za	naš	denar.Lepo si nas molzel, prokleti Mihov, prav	A
	NAŠ	LAZ Tudi mi smo imeli svoj laz.	A
Kaj pot, kaj zaseka in klanec!	Naš	laz je bil naš laz - naše polje, naš svet, naše	A
Kaj pot, kaj zaseka in klanec! Naš laz je bil	naš	laz - naše polje, naš svet, naše najmilejše	A
klanec! Naš laz je bil naš laz - naše polje,	naš	svet, naše najmilejše bogastvo!Pozimi smo se	A
se je zgodilo in kako se je moglo zgoditi, da	naš	laz nenadoma ni bil več naš.Ali smo se zamerili	A
moglo zgoditi, da naš laz nenadoma ni bil več	naš.	Ali smo se zamerili gospodarju tistega sveta	A
in piše kot izgubljene eksistence! Kam jadra	naš	narod, kam jadra človeštvo! ... Moja tolažba je	A
mrtvecih? Meni se je zadnjič sanjalo, da je prišel	naš	učitelj, tisti debeli kujon --“ Metka se je	A
krasnih ur? -- Jutri pride menda vse vaše mesto na	naš	čitalniški ples.Nadejam se trdno, da vidim tudi	A
cilji so lepe reči, da lepših ni na svetu. Tudi	naš	narod se je kljub vsem zaprekam, tako notranjim	A
dalje ... ampak denarja nima. Resnično vam povem,	naš	narod je ubog, komaj da zmore vsakdanje potrebe	A
Sanjati visoko, pa če v trpljenju sanjati -- to je	naš	sladki delež ... in kadar se bomo nekoč ozirali	A
Nobene besede več, nobenega spomina!“ ”Tam je	naš	dom, tista svetla okna!“ Ob odprtem oknu	A
tega ne verjame, naj čita časopise! Tam stoji	naš	napredek črno na belem ...In kako smo fini in	A
je filozof in govornik Burke ... Zakaj bi torej	naš	zaslužni mož ne čital inseratov?Delal je to	A
vzrastel hrib med nami in med ravnino, ki je bila	naš	pusti dom, smo utihnili.Drugačno je bilo vse	A
da stanujemo v teh za našo izobrazbo in za	naš	stan ne popolnoma primernih krajih in da ponujamo	A
”Povej, Anka! Ali ostane	naš	ata do konca v vojski?“ ”Do konca!“	A
besedah. Naposled je vendar že čas, da se izkoplje	naš	narod iz te strahovite nočí nazadnjaštva in	A
cvetico iz doline šentflorjanske si je bil izbral	naš	prijatelj Šobar ... oprostite mi, da ga v svoji	A
nezaslišanega, ogromnega! Kje je v tej ogromnosti	naš	narod?Vsi govoré po svoje, kolikor morejo naglas	A
pomena za človeštvo in njegov napredek, nego ves	naš	narod, kolikor ga je in z vsem, kar ima!“	A
prezgodaj? Oče, kje so naše zelene senožeti, kje je	naš	temni, šumeči gozd?V enem samem večeru jih je	A
katerega nam prihajajo vzvišene ideje; ti si	naš	evangelij, ki nas uči živeti in delovati; ti	A
tá Muzli, povém vam precej v začetku, da je	naš	krčmar in po zunánjosti tak, kakoršni so vsi	A
dobro!“ oglasé se vsi unisono. ”Gospod Šilo je	naš	kandidat.“ Kakó je Šilo ginjen; solze mu	A
božje, sem se zasmejala in sem mu rekla: Glejte,	naš	brat je!- Prebledel je in ni nič odgovoril.	A
Tako naj reče: Ti	naš	dobri gospodar, sprejmi te cvetice v dar	A
poslušaj, Jelenka, in dobro si zapomni! Ti	naš	dobri gospodar, sprejmi te cvetice v dar	A
je radosten, zato ker je preveč trpel. ”Ti	naš	dobri gospodar, sprejmi te cvetice v dar	A
je govorila s tenkim, pojočim glasom: ”Ti	naš	dobri gospodar, sprejmi to cvetice v dar	A
moja! Komu ni znano, koliko je doslej pretrpel	naš	ubogi narod, zaničevan in teptán od tujca!Naš	A
ubogi narod, zaničevan in teptán od tujca!	Naš	dični Gregorčič poje krasno o jadni materi domovini	A
prezira te in te zatira! . / . / stran 26 . / A	naš	rod, gospôda moja, ne ustraši se bojev, kadar	A
ravnokar prihitel s svojima sestrama po klancu pred	naš	goreči dom. Hiša je bila že v plamenih, ko	A
urejene kakor se spodobi; uredil jih je bil	naš	veliki čas.Ni me sram povedati, da bi bil danes	A
tezalnici ali na žerjavici. Pozimi je bil vsak dan	naš	vojskovodja v snegu.Razred A in B sta se borila	A
povesil glavo. ”Zakopati ga bo treba, ker je	naš	brat!“ je zamrmral Peter. Napotila sva se	A
»Kaj nameravaš?« »In jezi me, da je	naš	smrtni angel tako neroden, skoraj smešen.Malo	A
privil je roke in noge tesno k životu. ”Oče	naš	...“ Besede so se mu že na ustnih zmedle in	A
ikanske robce. . / . / stran 315 . / Gospod Smuk,	naš	gospodár, ga radovédno gleda in mu reče z nasmehom	A
je bilo od radosti, kadar je bral: ”Ksenofon,	naš	mladi umetnik, ki ga že tujina po pravici priznava	A
zvezdami. Spomni se, kako se je takrat vzdignil	naš	ponos više od orla; kako nam je bila prihodnost	A
kljubovaje vsem sovražnim silam, je stopil	naš	mali narod pogumno in samozavestno v vrsto izobraženih	A
razuma: to je izpričevalo našega življenja, to je	naš	popotni list v svobodno prihodnost!- Poglejte	A
umetnosti že v najširše laiške kroge in da je	naš	narod izredno nadarjen. Sredi omizja, tam	A
hočete biti velik umetnik, saj ne morete biti	naš!	Mi, gospod Slivar, nismo narod, nimamo ničesar	A
Čemu pa ne ostanete tukaj, na domači zemlji, vi	naš	umetnik!Vas že žene, vas že srbe podplati ...	A
prosim še malo potrpljenja. ( Tako je dejal	naš	župnik, predno je začel pridigo in vsa cerkev	A
prehladil in bi bil kmalu umrl. Ali kakor pravi	naš	nepozabni Levstik:« »Življenje človešk	A
zdravniki. Najprvo si je dal opraviti z njo	naš	vaški urar.S svečanim obrazom jo je snel s stene	A
prsti. ”Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen	naš	delež in molitev!“ ”Odložite molke!“ je rekel	A
vi zasužnjeni in obremenjeni -- zdaj, ko je	naš	dan, pojte hozana in aleluja!Iz bičanja in iz	A
križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel	naš	dan, do nebes se je povzdignil naš križ -- pojte	A
je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil	naš	križ -- pojte mu hozana in aleluja!“ Šel je	A
gledale prijazno. ”Le naprej, Peter, zdaj si	naš;	nič se ne boj, Peter!“ Prijel ga je za roko	A
se je zasvetilo kakor samo sonce. ”Ali si ti	naš	fant?No, pokaži se malo!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani