mrzel (201-300)

če je bilo morda še kaj življenja v njem.	Mrzel	pot mu je stopil na čelo, razbistrili so se	A
se deklici kolena in tako se prestraši, da ji	mrzel	znoj oblije čelo. mŽe umira!l vzdihnila je,	A
razbojnikov.« »Kogar potipljem jaz, bo precej	mrzel!	« je tudi Slabè poprijel gorjačo. »In	A
Kogar se bom pritaknil danes, bo ob tisti priči	mrzel!	« je velikan nevarno renčal. »Ne pritikaj se	A
blizu, ves grad se je stresel. Grofa je oblil	mrzel	pot, hlastnil je po bodalu na tleh in planil	A
»Sveta nebesa ‒ kaj je to?« ga je oblival	mrzel	pót. »Ali ti nisem pravil?« se je deseti brat	A
zaslišim, kako nad lazom nekdo teče. Oblije me	mrzel	pot in prhnem.Na prelazu sem te spoznal in videl	A
in spodaj skozi kolišče je pa piskal tenak,	mrzel	veter. Jezerna je odvihnila težko turovo kožo	A
drevak se ni več pozibaval po jezeru. Samo	mrzel	veter je bril prek zamrzle planjave. Led je	A
in počakal moža z leseno nogo. Žagarja pak je	mrzel	pot spreletel po hrbtu. Nikdar še ni slišal	A
Ali povedati mu tega ni mogel. Glas,	mrzel,	oster, skoro osoren, s katerim je profesor o	A
Nikjer ni bilo nikogar videti. Sova je	mrzel	pot potil po čelu in po hrbtu. »Poznaš me, menim	A
gospod s sivo brado glavo. A ker je baš sedaj	mrzel	veter popihal, mislil je menda starec: bolje	A
Drži ga!« kriči eden. Jerebico	mrzel	pot oblije. »Udari ga, laškega špijona!«	A
stopila in že se ji je zdelo, da hodi dve uri.	Mrzel	pot ji oblije hrbet in hotela se je uleči na	A
Smrt in božja kazen stopita hudobnežu pred oči,	mrzel	pot ga oblije; zdaj ledeno, zdaj vroče mu prihaja	A
Morda drobnica res voha sneg.	Mrzel	veter se zaletuje v skale.« Ogledal je zaskočeni	A
pastirji polegli, je začel rositi dež, droban in	mrzel.	Volkun in Hrust sta prišla v streho pod napušč	A
jezil. Pozno popoldne je potegnil strupeno	mrzel	veter in v Stolu se je znova pokadil sneg.Tomaž	A
teden za tednom niže. Vsak dež je bil bolj	mrzel;	včasih se je komaj še tajal, včasih pa so bile	A
glava pobesi, bližnja smrt mu pride na misel,	mrzel	pot ga oblije. Jame moliti.	A
kamen pod prsmi. Ti si trda, lesena klada in	mrzel	kakor led pozimi.Bodi, kjer si in kar si, in	A
krvavo sodbo ‒ in tesno ji je bilo pri srcu,	mrzel	pot ji je tekel po čelu. »Ali Franceta še ni	A
zraven, saj sem ga potipal in sem čutil, da je	mrzel	kakor vsak mrlič.« »Tako si bil vendar zraven	A
Bilo je zgodaj zjutraj na starega leta dan 188...	Mrzel	veter je bril po ulicah stolnega mesta ter dvigal	A
pričale goste zvezde, da bo napočil lep, toda	mrzel	zimski dan.Ljudi ni bilo veliko po ulicah; zdaj	A
oni ter puhne gost oblak predse. »Doktor je	mrzel!	Pa mlad je, in ona ‒!	A
za mladim doktorjem. Pa on je bil gladek in	mrzel	ko led.Še tega ni mogel o njem nikdo povedati	A
naselil, in ‒ da govorimo odkrito ‒ hladan in	mrzel	je bil postal v svoji ljubezni. Deklica je	A
je bližala tako zapeljivo. Sedaj pa je ostal	mrzel	in le ena skrb se ga je lotila, da je hlastno	A
to ne bilo veljavno?« . / . / stran 91 . /	Mrzel	pot mu je lezel po čelu.Toda vtem je že udaril	A
sredi ravnice visok vejnat macesen in v ozadju	mrzel	studenec z žlebom od smrekove kože.Sedel sem	A
glasno je zaihtela. Križ se ji je zdel tako	mrzel,	sveča tudi, obojega se je bala, Da ni položila	A
vabi v mirno svoje naročje!« Utrujen umolkne;	mrzel	pot mu je oblil čelo in težko sope.Čez nekaj	A
zadnjega. Če mi potožijo svoje težave, ostanem	mrzel	kamen brez iskrice usmiljenja.Odgovarjam jim	A
sovražijo morebiti še dandanašnji. Erger‐Berger je	mrzel	na vsak kmetiški napredek, na vsako izpremembo	A
se ne prepričam, da je moj ideal mrtev kip,	mrzel	zame in za vsakega, ustvarjen brez toplega srca	A
občeval več intimno kakor od konca. Postal je	mrzel,	oficialen; kazal je očitno, da ni z nami zadovoljen	A
ni mogoče, da bi ostal tvoj Golob popolnoma	mrzel.	Jaz pa ti velim, da taki postavni možaki, kakor	A
je dotikala z obrazom groba. A grob ni bil	mrzel:	bil je poln rožic in mehke tolažbe.Samo tih	A
Jerica čudila, in skrbelo jo je, da ji je stopil	mrzel	pot na čelo.‒ »Zgrešili smo pot in zašli,« je	A
Prestrašil se je Kekec te misli, da mu je stopil	mrzel	znoj na čelo.Ugriznil se je še enkrat v ustnice	A
ki so se neprestano tresle na visokem nebu.	Mrzel	vetrc je vel skozi ozko sotesko in iz globočine	A
usmili!« je vzdihnil v svojem preplašenem srcu in	mrzel	znoj mu je stopil na čelo. A smeh je utihnil	A
nizkem rušju se je zasvetila srebrna rosa in	mrzel	vetrc je zavel s širnih, zmrznjenih snežišč	A
pa je pregriznil vrv,« je zasopel Kekec in	mrzel	znoj mu je stopil na čelo.»Navalil bo name in	A
Tudi vihar je potihnil in od strmih skal je vel	mrzel,	leden veter ... In tako je deževalo neprestano	A
zasnežene in so se lesketale v svetlih žarkih.	Mrzel	veter je vel nad zelenimi senožetmi in pastirčka	A
goste zvezde so brlele po zimskem nebu; rahel in	mrzel	veter je vel skozi gorsko dolino in čulo se	A
previdno navzdol. Zvezde so se že nagibale v zaton,	mrzel	veter je pihal z zamrznjenih Poljan, ko se jima	A
Danijelu se je zdelo, da sanja.	Mrzel	znoj mu je stopil na čelo in sklonil je glavo	A
po nizki travi, in nad zemljo je pihal lahen,	mrzel	vetrc.Gab je tedaj krenil s ceste na levo in	A
je šlo že težje; ves život mu je bil trd in	mrzel,	kakor da je v resnici zmrznil.Prestrašen se	A
in po ozki soteski. Skozi sotesko pa je vel	mrzel	veter, in veje so šelestele, in rosa se je usipala	A
niso več tako močno svetile kot opolnoči.	Mrzel	veter je vel od ogromnih snežišč spečega Jalovca	A
zazeblo na vso moč, ker je postal vetrc močan in	mrzel	kakor led.Medla svetloba se je širila po soteski	A
stran 5 . \/ V SOTESKI Dan je bil oblačen,	mrzel	in deževen.Iz doline so se umaknile brigade	A
strani so se kopičili črni in gosti oblaki.	Mrzel	veter je zavel, ko smo stopili iz goščave na	A
starši, žena in otroci. Jože se je stresel in	mrzel	pot mu je stopil na čelo.Zmerom bolj je bil	A
je Lesnikov Korle ono leto poljubil, je bil	mrzel	in hladen, kakor da bi me poljubil utrujen star	A
vzkliknil: »Ograde ne boš letos kosil, ker boš prej	mrzel,	ti in tvoji sinovi.« Čiknil je in dejal: »Tam	A
Bička gora je bila ogrnjena v deževno meglo.	Mrzel	veter je zavel čez sotesko. »Prej kot v pol	A
in da so izstopale rjave žile po suhem vratu.	Mrzel	veter ga je opihoval, a nad njim je krožil črn	A
ograjo. Prostor v njej je bil nizek, vlažen in	mrzel,	stene zaradi vlage črne, sicer starinske in	A
moj ovratnik je ves bel od zime in strupeno	mrzel.	Tudi misli so zamrle in otrpnile, sključen sedim	A
Zrak, ki hiti skozi okno, je svež in skoro	mrzel.	Uredniku pride na misel, da leta morda še tod	A
moj ovratnik je ves bel od zime in strupeno	mrzel.	Tudi misli so zamrle in otrpnile, sključen sedim	A
veste, vsak na enem koncu stanovanja ... On je	mrzel	in mrtev ... « Pogledala je naglo na uro in cepetala	A
njen mož nekaj v mislih, kar ni nič. In da je	mrzel	in mrtev.In ga ima ona še vedno enega samega	A
zorečimi polji in travniki. Ta žar je strog,	mrzel	in strupen.Privadiš se mu, a nikoli ga ne vzljubiš	A
pljuni! Tam v omari je denar, ki se ga drži	mrzel	človeški pot.Jaz živim od njega!	A
Dež pojenjuje. Zapiha	mrzel	veter.Čez čas drdranje motorne žage.	A
V zraku je dišalo po snegu.	Mrzel	veter od Save gor je prinašal s seboj zvoke	A
obzidje in dvoje škripajočih železnih vrat.	Mrzel	veter in tišina. Prav tako na slabo razsvetljeni	A
Nos je bil hladen. -	Mrzel	nosek imaš, sem ji rekel nagajivo. Kratko	A
spet živahneje utripa in po hrbtu ga spreletava	mrzel	srh ob potrditvi, da stik z Mirujočimi ni bil	A
se zaduha še kar naprej povečuje, ga spreleti	mrzel	srh: odvzemajo mu kisik! Prime se za grlo in	A
lobanjskem svodu mi odmeva ukaz najemnice in	mrzel	pot me oblije.Tu je.	A
): Mislim, kar misliš. Spreleti me	mrzel	srh.To ima torej v mislih, kača strupena!	A
Dobro ve, kako je z menoj. Prešinil me je	mrzel	srh.Zbal sem se.	A
spet se prižge močna bela luč. Kseno spreleti	mrzel	srh, čeprav jo terizolka enakomerno ogreva.	A
ljubila tek na smučeh kot plavanje. Človek diha	mrzel	zrak, ki vonja po zaresni smrekovini, smuči	A
obstaja, če si je niso kdove zakaj izmislili.	Mrzel	pot jo obliva.Koliko udarov resdetektorja bi	A
Bog zaznamuje izbrance.« Jarimo je spreletel	mrzel	srh, ko je to slišala.Še vedno ji ni šlo v glavo	A
slabega. Zavije se še bolj v medvedovino, kajti	mrzel	piš veje v jamo.Lovci, ki so ves dan ostrili	A
in se izvila iz objema. »Kristus, kako si	mrzel	... « je rekla in dobila kljub pripeki kurjo kožo	A
jo je kakor skesan grešnih molče poslušal in	mrzel	pot mu je stopal na čelo. »In prav zaradi	A
Nikdar in nikoli!« Karničnik se je dvignil in ves	mrzel	stal pred duhovnikom. »Ta trmoglavost	A
ostalim svetom. Po pogrebu je mladi Karničnik ves	mrzel	stopil k skupini Hudabivnikov. »Sto	A
ljudje zvedeli, to naj ti ob kratkem povem.	Mrzel	pot mi je stal po čelu, ko stopim po storjeni	A
pred Pahovcem in bi ne vedel, kaj ziniti; kar	mrzel	pot se mu prikrade na čelo.Kar začeti: »Jaz	A
pha ... imenitno,« je vzkliknil, ko ga je močan	mrzel	curek skoraj vrgel po tleh. Na hitro se je obrisal	A
To je!« Njegov glas je bil ledeno	mrzel	in policistu se je zazdelo, da bo pričel kričati	A
je narahlo odpirala ljubezen in žeje dihnil	mrzel	veter, že je pala slana.Oh, ona je bila takega	A
niso mogli pomagati... . / . / stran 173 . /	Mrzel	pot jih je oblival od neizrečenega sočutja.	A
je prebledel in po vsem telesu ga je stresel	mrzel	srh. »Tecimo, prijatelji, tecimo!« je	A
so mu začela očitati tako silovito, da mu je	mrzel	pot stopil na čelo. »Nikoli nisem srečal	A
in nekaj časa je ležal, kakor da je mrtev.	Mrzel	dež mu je bil po obrazu, oster veter je pihal	A
nastanila. Sever je sicer rodoviten, vendar	mrzel,	jug je očarljiv zaradi podnebja, toda neprijeten	A
krivina pet milj dolgih okopov. Pihal je rezek in	mrzel	vzhodnik.Nebo je bilo sivo, morje zelenkasto	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani