most (101-200)

kot lena reka odteka počasi počasi kot stari	most	se seseda počasi pozabila sva davno velike besede	A
potem pa niti več ne vedo, ali so namenjeni na	most	ali z mosta. Hja! se je spet posmejal Bumbaš	A
potegnil pred njenim nosom kvišku pridvižni	most.	Oponašala mu je njegove samosvojosti, ki da	A
njegovega brljuzganja. Buterna vrže šopek čez	most	v potok.Voda mu žlampa v čevljih, nevihta mu	A
prišli v naš kraj. Rad bi imel čez Jalo trden	most	na Golo Brdo.Že dva so mi postavili moji pionirji	A
da delo ne bo trajalo tako dolgo; temelja za	most	bosta kmalu postavljena in to je glavna stvar	A
Jali, kjer naj po generalovi želji postavim	most.	Ne vem še, kje je tisto mesto, a orientirati	A
hočem ‒« »Vi boste postavljali tisti ponesrečeni	most	čez Jalo? Torej se preselite v Tuzlo?«	A
prav nič nevaren, čeprav bi gradil leto dni	most	čez Jalo.’ »Mladina naprej!« je velel pl.	A
pregledal položaj, se je povrnil k družbi. »	Most	ni stal na najboljšem mestu,« je razlagal.»Na	A
pozneje ‒« »Slišala sem, da pridete v Tuzlo gradit	most.	Takrat se nas ne smete ogibati.	A
pridruži. Spotoma mu je rekel: »Denar za jalski	most	je dovoljen, gradivo že vozijo, vojaki delavci	A
vojaštva tudi med vajami na razpolago, tako da bo	most	končan do jesenskega deževja.« »Tudi, tudi,	A
inženir! Izdelal sem neki osnutek ali načrt za	most,	ki bi vam ga rad pokazal.Prosim, pridite, preden	A
za nekaj tednov grem v mesto, da zgradim nov	most	preko Jale.Tudi za tvojega strica bom govoril	A
general mi je naročil, naj vas opozorim na jalski	most.	Gradivo je napeljano,« je skozi nos izpustil	A
mimiko ukazala Katica. »General hoče imeti svoj	most	in vi morate nanj z dletom vrezati njegovo ime	A
/ stran 514 . / Vazko spal, v mesto gradit	most.	Tedaj je premagala tesnobo in boječnost, vstala	A
vedel nisem, da se vrši nocoj. Prišel sem gradit	most	čez Jalo.Zvečer ne pojdem v kazino.«	A
sta dečka zaslišala, da bo ta gospod gradil	most,	sta stopila bliže in zazijala vanj, ker sama	A
mesto hitro pride drug inženir, da nam zgradi	most	preko Jale.V meni bi bilo dosti junaškega smisla	A
/ stran 549 . / 34. Vilar je začel graditi	most	čez Jalo.Iztrebil je strugo, dal na obeh straneh	A
voda podrla in odnesla do polovice dograjeni	most.	General je potrt stal ob razvalinah.	A
moške popolnosti, ki gradi daleč za hribovjem	most,	in sama je ves dan gradila most do svoje sreče	A
za hribovjem most, in sama je ves dan gradila	most	do svoje sreče.Zamišljena je šivala novi gunjič	A
počasi pripoveduje, kaj je v mestu novega. »Oni	most,	čigar zgradbo je poveril carski general našemu	A
zimo in posluša. . / . / stran 566 . / Tisti	most	ga začne zanimati.Ker Ante ne da več besede	A
besede od sebe, ga vpraša: »Ej, Ante, bo li oni	most	takšen, kakršen je mostarski, ki je naslikan	A
nobene cene. Prve dni novembra je dogradil	most	in prejel generalovo pohvalo.Njegovo slovo od	A
dan, ko je bil otvorjen in blagoslovljen novi	most	čez Jalo.Zdaj ta naredba še ni povsod znana	A
je na inženirja, ker je postavil lep in trden	most,	za katerega si generalov adjutant ni mogel lastiti	A
Tudi me je osupnilo, ko sva privozila na Zidani	most,	da me je vprašal, ali nisva na Jesenicah ‒ na	A
ni bilo še na pregled. Šla sta naprej, čez	most	mimo kapelice sv. Boštjana.‒	A
Mene ne bo nihče pretepal!« Šla sta ravno čez	most.	Kocmurjeva je omahnila in se za trenutek naslonila	A
Nekatere reči so v nekateri škofiji greh, koj čez	most	v drugi pa niso. Ali so danes greh, jutri pa	A
gledalcev, in bo pognal stari frančiškanski	most	še tretjega mladega!In kdo ve, nekaj jako krasnega	A
da bi jih bilo devet in bi bil potem stari	most	oproščen slehernega davka in še bi lahko šel	A
urce zamudila - pot« in »Mile, mile lunice -	most«	in »Kolikor kapljic, toliko let - ulica«.Taka	A
praznik in sem imel pot iz Ljubljane v Zidani	most,	pa se je železniški voz, ki sem v njem sedel	A
Janč potok, bi bili čezenj napravili sijajen	most,	ako bi bili namreč s seboj imeli vrvi ‒ in bi	A
ob bregu v svoj čoln ‒ odtod se je videlo na	most.	Na razsvetljenem mostu črna gneča.	A
zasukalo se mi je v glavi ‒ pa sem se pognal čez	most.	‒ Meni ne uidejo ‒ že vem ...	A
tudi jaz. Ko so se odžejale, je Roža šla čez	most	preko Završnice, za njo vsa čreda z mano vred	A
mehko muravo, samo jaz sem nemirno gledal na	most	in težko čakal.Pričakal sem, da so prizvončkale	A
čakal. Pričakal sem, da so prizvončkale na	most	tiste tri zašle junice.Vesel sem bil in prepričan	A
bil in prepričan, da za njimi priropotajo na	most	tudi Brčonove težke, z nasekanci nakovane cokle	A
Pri Hollenburgu sva prekoračila dolgi leseni	most	čez Dravo.Sredi mosta sva se nekoliko ustavila	A
Večja se nama je zdela kot gorenjska Sava. Tudi	most	je bil za naju nenavadno dolg. Gredoč sva si	A
puščicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči	most	preko Donave, preiskati in popraviti mostnice	A
kjer je ležala čez vodo dolga črna proga ‒	most	‒ se je dvigal iz temne lise dim. »Tabor vidim	A
Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo	most.	Če zaloté potoma beguna, naj ga umoré, če bi	A
posadka v taboru o porazu Hilbudija, razdere	most	in vojska Slovenov bi ne mogla čez Donavo.	A
ob zakopih pa jih še ne vzamemo.« »Razderimo	most	in se vrnimo k čredam!« svetuje star Ant. »Ne	A
»Ne, brat!	Most	je naš.Ne smemo si odlomiti veje, na kateri	A
Tam se odpočijejo in v mraku se napotijo čez	most	nad tabor. V gradišče je poslal hitre sle, naj	A
so pritiskali za njim. Dojezdil je tik pred	most.	Meseca še ni bilo.	A
z ujetniki. Sloveni so se zagnali divje na	most,	zakričali in zatulili da je zaječalo ozračje	A
jedmi in pijačo. Mnogo mladcev jim je šlo čez	most	naproti, kmalu so prignali konje in živino v	A
orožje. Deklice in ranjenci so morali hitro čez	most,	da se ognejo boju. Iztok se ni zmenil za bolečine	A
ga ni poslušal. Epafroditov voz je drčal čez	most	preko dvanajst sežnjev globokega rova.Stali	A
besov je v njegovi čapki ‒ požgal Hilbudijev	most	čez Donavo in se napotil k Antom. Vojsko zakuri	A
»Donava,« je zamrmral Radovan. »Je li še	most	čez vodo?« »Ni ga!	A
avtomobili kar naprej hrumijo sem in tja, enkrat čez	most,	potem spet nazaj, na policijo, na poveljstvo	A
A, čistilnico!’ Prečkala je Zmajski	most	in zavila za Ljubljanico.Z roko se je na vsakem	A
Kozjakovega vznožja, je v skalnati soteski prekoračil	most	čez Ložnico in tako dospel na glavno cesto,	A
ropot pričal, da so zdrčali čez leseni ložniški	most.	Lovrek si je lahko mislil, da je bil njihov cilj	A
porojen v Lovrekovem srcu. Grmeč švigne čez	most,	pod katerim se plazi globoka in potuhnjena,	A
drdranje, poslušalo, kako so bobneč zadrveli čez	most	in se izgubili v daljavi.Ali pa je prisluhnilo	A
”Slišala sem.“ ”Iz krčme sem šel, čez	most	... tudi jaz sem slišal ...“ Tiho je bilo za	A
Grem snoči s fare, malo pijan sem bil; grem čez	most,	pa mimo vrta, pa mimo Travnovih.Noč, žive duše	A
svetile drobne luči. Preden je stopil fant na	most,	je zaukal vdrugič, toda nenadoma se je vse zazibalo	A
toda nenadoma se je vse zazibalo pred njim,	most	in voda in temni breg, zavrtil se je v kolobarju	A
hiše po Špitalskih ulicah in čez frančiškanski	most,	potem na levo po Gledaliških ulicah.Vse hiše	A
na poti, trnje ob klancu.“ Čez šentpetrski	most	sta zavila v samotno ulico. ”Kaj ne bi šla	A
prva zvezda zaspano pogledala na frančiškanski	most.	Zato je rekel Kurent: ”Vodi me, noga, kamor se	A
blatna, vsečez z lužami pokrita. Ko je šla čez	most,	jo je prestrašilo zamolklo bobnenje spodaj in	A
kakor da bi švigale mimo; že je bil tam leseni	most,	že je zavila pot navzgor proti stanovanju.Hodila	A
zagrabi za tilnik ...“ Ampak predno je stopil na	most,	se je studoma okrenil, ko je ugledal črno, tiho	A
črno zemljo in ne razumejo teh glasov. Čez	most	stopa nekdo s trdimi koraki, a vidi se samo	A
zadovoljno in z mirnim, veselim srcem prekoračili	most,	ki vodi do cilja... Izmed tistih par zvezd	A
voda, sedem let je bilo vmes. Kdo je položil	most	čez te gore in vode, kdo iz davnine v to polnoč	A
Med učitelji in učenci je višji zid in daljši	most,	nego med Vatikanom in Kvirinalom. Gašperin	A
zarjama, ne včeraj, ne danes, ne jutri; bil si	most	- popotnik stopi na drugi breg in se ne zmeni	A
popotnik stopi na drugi breg in se ne zmeni več za	most,	vseeno mu je, če ostane, ali če razpade.Prav	A
Glej, glavni portal se odpira, straža spušča	most.	Kdo neki pride?	A
praviš ti k tej nesrečni brvi? Midva bi sezidala	most,	in tega ne bi odnesla voda, kaj?In nihče bi	A
šinilo rdeče čez obraz in pokazal je z roko pod	most.	»Če misliš kaj zabavljati čez gospodinjo	A
Prehitela je razne gruče ljudi. Ko je stopila čez	most	in zavila v breg na Peč, se je izvila izza zapuščenega	A
Nebesa drži kakor steber. Kakor	most	je, ki nosi tovor in jezdeca.Oče je, ki uči	A
tenkosluhi, Peter jecljavi iz Ljubinja, Urban niz	Most,	ki je kihnil med mašo, upihnil vse sveče in	A
povodnji, trgale breg in brvi in odplaknile	most	med Volčami in Tolminom.Zapadni rob grobišča	A
položili ljudje čez reko, ko je bila odnesla voda	most.	Videl je otroka sredi vode in zavpil, ko je opazil	A
očesu. Amen!« Katrica je nesla pismo v Volče čez	Most	in Kozarišče. Ko se je vračala, je jokala vso	A
Ravne, Ljubinj, Poljubinj, Prapetno, Modrejce,	Most,	Modrej ...«	A
zabavali Knežani. Korakoma, zavestno so prešli čez	most	v Tolmin. Od vrat do vrat se je lovil Anže za	A
je in štel vasi: Prapretno, Ljubinj, Modrej,	Most,	Modrejce. Povsod ena beda!	A
najočitneje prožni in zgovorni Anže Rink, krojač niz	Most	pri Sveti Luciji, ki je bil tudi nekakšen uradni	A
tolminski galjoti zmaličili, ko je šla v mraku niz	Most	domov.Po obrazu, je rekla, da bi poznala tistega	A
odvrnil trpko Martin. Duša mu je kazal pot na	Most	čez Kozmerice. ČEBELE IN TROTI Martin Munih	A
ki se je bližal, najsi je prišel od Bače, niz	Most	čez Podolnice ali pa od Tolmina čez modrejansko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani