nova beseda iz Slovenije
zboru talentíran in izobražen človek, recimo | Mlakar, | kakor pa sladki, brezznačajni Delak, ki nima | A |
kavarni; sedela sta z Delakom pri eni mizi. | Mlakar | je govoril hladno in mirno, kakor bi rezal z | A |
kakor izgubljenci; vsak hip smo zadeli z glavo. | Mlakar | se je potapljal v sentimentalnost in pripravljen | A |
Stresal se je, kakor bi ga zbadali z iglami. | Mlakar | pa je govoril božanstveno.Da bi bruhal kdo drugi | A |
zgodilo ... Takoj po shodu je bilo očitno, da se | Mlakar | vzdrží. JEREB: O vas se je že govorilo tiste | A |
PETI PRIZOR Prejšnja. M l a k a r | MLAKAR: | Kaj pa vi tukaj, Vernik?Zakaj ne greste med | A |
zahtevajo. VERNIK: Zdaj je že skoro končano - | MLAKAR: | Kolikor dalj traja navdušenje, tembolje.Danes | A |
F r o l è. J e r e b | MLAKAR: | Krasen dan, prijatelja, kaj pravita?Zató ga | A |
kakor se je videlo, ni delal ravno zastonj. | MLAKAR: | Pustita skrbí ... Poglejta samó enkrat Delakov | A |
FROLÈ: Doslej ne. | MLAKAR: | Kadar pride, naj me počaka; samó za trenotek | A |
DEVETI PRIZOR Prejšnji. M l a k a r | MLAKAR | Vrančiču: Odlično, da si tukaj!Postrežnica | A |
to se pri takih delih razume samo ob sebi. | MLAKAR: | A kaj je hotel? VRANČIČ: Posebnega nič. | A |
se godé na svetu časih čudovite stvarí - | MLAKAR: | Kdo je pisal?Ali ti je znano? | A |
se mi, da Gruden; slog vsaj je bil njegov. | MLAKAR: | Potrpite, prosim, samó malo časa; kakor sem | A |
drugega, - če tičí bolezen res takó globoko ... | Mlakar | je eden tistih ljudi, ki živé o nepravem času | A |
samó spretno je treba zahtevati. VRANČIČ: A | Mlakar | sploh ničesar ne zahteva.Dajte mu na priliko | A |
O l g a OLGA: Ali ste samí? VRANČIČ: | Mlakar | je obljubil, da se vrne takoj.Danes prihaja | A |
- Kaj mislite, kakó se bo izteklo? FROLÈ: | Mlakar | prodrè, s težavo sicer ali prodrè vendar. | A |
spada v prav tisto vrsto romantičnih duš, kakor | Mlakar. | Hrepenela je stran, kam drugam, daleč iz svetá | A |
se ne čudil, če bi izginila tudi od tam ... In | Mlakar | ne ve doslej še ničesar? OLGA: Ničesar ne | A |
DVANAJSTI PRIZOR Prejšnji. M l a k a r | MLAKAR: | Olga!- Ali se kaj veseliš današnjega dne? | A |
postaneš dolgočasen in pozabiš na vse drugo. | MLAKAR: | Ne bodi ljubosumna nanjo.Kolikor več hrupa, | A |
VRANČIČ: Danes pač ni bilo nobene nevarnosti. | MLAKAR | séde: Gotovo ne.Še malokdaj mi je bilo takó | A |
VRANČIČ: In tisto satiro si iztaknil? | MLAKAR: | Ni bilo mogoče.Prašal sem Delaka, pa je samó | A |
gospoda doktorja in njegovo nesrečno ljubezen. | MLAKAR: | Napósled mi na tej bedariji ni veliko ležečega | A |
ni ljubó, če te kdo spominja na tiste čase. | MLAKAR: | Ni mi ljubó.Sram me je celó, kadar mi pridejo | A |
VRANČIČ: Čisto res. | MLAKAR: | Ali ne?... In v prvi vrsti je treba verjeti in | A |
VRANČIČ: In ti jih seveda imenuješ hinavce. | MLAKAR: | Kaj še!Nikomur ne pade v glavo, da bi se hlinil | A |
VRANČIČ: Kakor kaže tvoj vzgled. | MLAKAR: | Gotovo ...Kdor pozná ljudí, zakaj bi se jih ne | A |
S k o č i r. M r m o l j a | MLAKAR: | Vidva lazita okoli, kakor dve senci; nikdar | A |
MRMOLJA: In nató pridejo pevci. | MLAKAR: | Ta podoknica je menda vse, kar sta danes napravila | A |
popili so dvainšestdeset litrov vina; dalje - | MLAKAR: | Kam se mu mudí?Naj pride jutri ... Stojta! | A |
Prejšnji, brez S k o č i r j a in M r m o l j e | MLAKAR: | Steklenice so prazne ...Za trenotek, da dobimo | A |
sebe. Postrežnica prinese par steklenic | MLAKAR | se vrne iz sobe na levi: In dalje so na svetu | A |
OLGA: Pripovedujte! | MLAKAR: | Pijmo! VRANČIČ: Nekdaj je živela neka punca | A |
romantičnih, o katerih si ravnokar govoril. | MLAKAR: | Čemú pripoveduješ to? OLGA: Jaz slutim, da | A |
Zató mu je hotela ubežati. OLGA: Pazi, | Mlakar! | VRANČIČ: Tisti čas pa je prišel v njeno hišo | A |
spoznal ... On je delal prav po tvojih nazorih, | Mlakar! | Porabil je svojega bližnjega in njegov značaj | A |
OLGA: In takó je ubežala z njim. | MLAKAR: | A kaj je bilo z njó potem? VRANČIČ: Ti si | A |
Takó je dosegla srečo in sonce. | MLAKAR: | Ali govoriš resnico? VRANČIČ: Bajko, prijatelj | A |
Žalostna zgodba! | MLAKAR: | Povejte mi resnico!Kaj se je zgodilo z njo? | A |
VRANČIČ: To je bila resnica. | MLAKAR: | On jo je umoril ...Kje je Pavla? | A |
Rešil bi jo bil prej. | MLAKAR: | Očítaj mi; bíj me v obràz; jaz sam sem imel | A |
ko umira zapuščena ... VRANČIČ: Strezni se. | MLAKAR: | Kje je Pavla? VRANČIČ: Ali boš hodil v bolnišnic | A |
bolnišnico ponjo, ali jo boš trgal iz postelje? | MLAKAR: | Pustite me.Odide v ozadju. | A |
je treba samó misliti, kaj je nam storiti ... | Mlakar | je pàl, četudi zmaga ...V imenitno zágato smo | A |
Prejšnji. M l a k a r in P a v l a | MLAKAR: | Ti omahuješ, Pavla ...Ne glej takó boječe, nikdó | A |
OLGA nalije: Tu je poln kozarec. | MLAKAR: | Ne ti!Izlije po tleh in natoči znova. | A |
Pij, ljubica! PAVLA: Dovolj ... | MLAKAR: | Zdaj si pri meni in ne pojdeš več odtod.Nikamor | A |
nimam telesa in duša se dviga visoko ... visoko. | MLAKAR: | Tvoj dih je vroč, kakor plamen, da mi žgè do | A |
drugam! ... Glej jih, ljudjé se mé dotikajo ... | MLAKAR: | Odidite!... Čemú stojite in gledate? | A |
nosi tudi sramoto sama; jaz te ne poznam več. | MLAKAR: | Odtod! Vsi odidejo, razen Pavle in Mlakarja | A |
Ti sam si pri meni? | MLAKAR: | Jaz sam; ne boj se ničesar več ... PAVLA: Ah | A |
Daj da vstanem, da diham to blaženost ... | MLAKAR: | In takó bo ostalo zmerom ... zmerom, ljubica | A |
”Slava! Slava! . / . / stran 82 . / Živel | Mlakar! | “ PAVLA: Ali čuješ? | A |
... | MLAKAR: | Ti padaš ... utrujena si!Položi jo na divan nazaj | A |
... | MLAKAR: | Jaz sem pri tebi. DVAJSETI PRIZOR | A |
VERNIK prihiti iz ozadja: Zmagali smo! | MLAKAR: | Mrtvi ne rabijo mandatov.Poklekne pred divan | A |
vsaktera izmed teh dveh ima denar.« »To se pravi: | Mlakar | ga ima in Lomast ga ima, in če bo Lomast dal | A |
Rjavkarja k Lomastu, in prišel je tudi krčmar | Mlakar, | nekak Lomastov tekmec. »Slavni Urban Škorec | A |
Lomast in pil. »Tako ganljivo,« je pristavil | Mlakar | in založil kos svinine, »da bodo tekle ljudem | A |
poročal Lomast, »sem že jaz z župnikom govoril. | Mlakar, | ti boš streljal, naroči smodnika!« »Streljal | A |
naroči smodnika!« »Streljal bom,« je dejal | Mlakar; | »prosil bom pa tudi dopustila, da bi v Hrastju | A |
Ampak patenta nimaš, Škorec, patenta,« je dejal | Mlakar. | »To ni na dnevnem redu,« je odločil Lomast. | A |
mi zapojo za god.« »Bolj na roke,« je menil | Mlakar, | »bi bila pevcem moja gostilnica.« »To ne gre | A |
se da tudi zapeti.« »Prav dobro,« je potrdil | Mlakar. | »Torej smo vsi za to,« je povzel Lomast. | A |
velevanje presedalo vsem. Posebno se je pritoževal | Mlakar, | ki ni še imel dopustnice, da bi v Hrastju točil | A |
Lenka. ‒ »Kar vidim jih,« je dejal Škorec. » | Mlakar | je ves rdeč od jeze in Rjavkar ves zelen.Lomast | A |
njegova opalta na ploščo, da bo sit,« je svetoval | Mlakar. | »Ampak smešno bi bilo to,« je tarnal Ivan, | A |
hudi so tudi drugi na tega človeka, kako hud je | Mlakar, | ki je dan na dan popraševal, kdaj dobi dopustnico | A |
slovensko, da ne bomo nič naredili? In on, | Mlakar, | bo streljal ob slavnosti. Tri možnarje je bil | A |
in nazadnje ne ve, zakaj. »Gospod Ivan,« je | Mlakar | dejal dva dni pred slavnostjo Šimnovemu dijaku | A |
»Kako je s slavnostjo, Lomast?« je vprašal | Mlakar. | »Vse v redu,« je dejal Lomast. | A |
»Ali ne bo govoril gospod Ivan?« je dejal | Mlakar. | »Tako smo se vendar zmenili.« | A |
dopustnico? Ali bom smel točiti?« je nadaljeval | Mlakar. | »Točil bom jaz,« je dejal Lomast brez zadrege | A |
odškodnine?« »Bomo že še govorili,« je dejal | Mlakar | ogorčen in potegnil Ivana s seboj.»Ta goljuf | A |
žalosten in potrt. »Jaz že vem kaj,« je dejal | Mlakar. | »Jaz pojdem v Hrastje in bom možnarje vzel s | A |
še hujšega.« »Ali boste vi peli?« je dejal | Mlakar. | »Če se mi ne skujajo pevci, pač. | A |
ustavili. Ivan in Janko sta si šla ogledat ploščo, | Mlakar | pa je zavil na dvorišče pred skedenj, kjer je | A |
je hitel, da bi še preprečil nesrečo. Ko je | Mlakar | samotež privozil svoje možnarje, je Ivan že | A |
puhnil Ivanu dim pod nos. Medtem je bil pa | Mlakar | pregledal in presodil položaj. »Bravo, Škorec | A |
in da se je preril do odra župan. »Kje je pa | Mlakar? | « je zavpil Lomast in si obrisal z rdečim robcem | A |
»Zakaj pa noben hudič ne strelja? Kje je | Mlakar? | « »Mlakar! Mlakar!« so začeli kričati gasivci | A |
pa noben hudič ne strelja? Kje je Mlakar?« » | Mlakar! | Mlakar!« so začeli kričati gasivci in se ozirali | A |
noben hudič ne strelja? Kje je Mlakar?« »Mlakar! | Mlakar! | « so začeli kričati gasivci in se ozirali po | A |
kričati gasivci in se ozirali po ljudeh. »Kje je | Mlakar? | « so vpili veteranci in se obračali na vse strani | A |
vpili veteranci in se obračali na vse strani. » | Mlakar! | Mlakar!« so kmalu klicali po vsem Hrastju, nekateri | A |
veteranci in se obračali na vse strani. »Mlakar! | Mlakar! | « so kmalu klicali po vsem Hrastju, nekateri | A |
ga bili zasnovali za njegovim hrbtom Ivan in | Mlakar | in Škorec. »Tukaj je slavnost, ne tam,« je rohnel | A |
Pomočnik je dobil radi nabora dva dni dopusta. | Mlakar | pa se je šele pozno zvečer vrnil iz trga.Bil | A |
dela. Za mizo so sedeli vsi; on, žena in Minka. | Mlakar | je pripovedoval o svojih doživljajih. Mlakar | A |
Mlakar je pripovedoval o svojih doživljajih. | Mlakar | je bil mož štiridesetih let.Poteze na obrazu | A |
ustih sta se skrivali dve hudomušni črtici. | Mlakar | je bil v resnici srečen značaj.Mlada leta so | A |
letih postal pomočnik. Zaslužek je bil dober in | Mlakar | si je v nekaj letih prihranil precej denarja | A |
radovedna na nje, toda očeta je hotela zadržati. | Mlakar | se je res zopet vsedel, si prižgal cigareto | A |
je močno potrkal. V sobi so slišali trkanje, | Mlakar | je prenehal s pripovedovanjem in se vprašaje | A |
Mlakarca moža, ko je Minka izginila iz sobe. | Mlakar | je vstal, prijel za stol in šel z njim k peči | A |
Molk je bil mučen. | Mlakar | je razmišljal, kako bi ga pretrgal.Obrnil se | A |
Zakaj pa se muči toliko? ‒ je vprašaje odvrnil | Mlakar. | ‒ Saj ima dobro pomoč. | A |
objokane. ‒Štefan, pogum, ‒ je bodril fanta | Mlakar. | Kdo pa pravi, da bi moral tudi ti biti vojak | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |