MLAKAR: Jaz sam; ne boj se ničesar več ... PAVLA: Ah, kakšno razkošje je v mojem srcu ... vse je svetlo in sončno tukaj ... in hladí me po licih in boža, kakor bi plavali krog naju angeli z belimi perotmi ... Kakó sem hrepenela po tej svetlobi, - in zdaj se odpira pred menoj; ... vedno lepši žarki, vedno širji ...