nova beseda iz Slovenije
strukturalizem uvajal v slovstveno folkloro, posebno v | mit. | Vendar obstajajo številne ugotovitve, da na splošno | C |
razprave - v formah: pregovor, uganka, prilika, | mit, | legenda, povedka, spomin, pravljica ali šala | C |
terminološke možnosti in pravila operacionalizacije: | mit | zahteva vsaj štiri kriterije (forma, vsebina | C |
kategorije: enaka zgodba je lahko za eno skupino | mit | in za drugo pravljica.V tem primeru je vprašanje | C |
izjava. Npr. povedka vsebuje kronološko resnico, | mit | predstavlja religiozno resnico, medtem ko prilika | C |
in sodobnimi socialnimi razmerami veča, se | mit | transformira v nov žanr: pravljico.Izgubi svoj | C |
preprostih oblik iz ene v drugo. Toda po de Vriesu, | mit, | povedka, pesem, pravljica niso več elementarni | C |
tako odgovorila na izziv spremenjenih razmer. | Mit, | npr. zahteva držo vere, toda v odsotnosti tega | C |
vzdrževanju in kontinuiteti družbene skupine: | mit | izraža, stopnjuje in kodificira vero, ščiti | C |
praktična pravila za obvladovanje človeka. Tako je | mit | vitalna sestavina človeške civilizacije; ni | C |
in splošno-kulturni sistemi. Če se formirajo | mit, | legenda, pravljica kot analitični koncepti, | C |
ločijo med seboj pravljica, legenda, povedka, | mit, | itn., kakšne vrste lirskih pesmi so pri enem | C |
politischen Verkers) z vmešavanjem drugih sredstev ( | mit | Einmischung anderer Mittel).Skratka, Evropejci | C |
prvi vrsti se mu je zdelo potrebno razkrinkati | mit, | v katerega se je spomin na vojno postopoma spreminjal | C |
razumljiva. Nenazadnje je Galipoli postal nacionalni | mit | že med potekom bojev na polotoku, ki je varoval | C |
anektiranju" Sigeja v Troadi sklicevali na trojanski | mit | (Herodot 5,94).Aleksander Veliki je verjel, | C |
je Zevs razjezil (47‐52), in na to navezani | mit | o Pandorini skrinjici (53‐105).Nato pride mit | C |
mit o Pandorini skrinjici (53‐105). Nato pride | mit | o petih dobah človeštva (106‐201).Sledita obsodba | C |
drugimi vzhodnimi mitologijami. »Nasledstveni | mit« | , ki je v njih pogost, je tako do neke mere vplival | C |
zgodba o Adamu in Evi). Posebej zanimiv pa je | mit | o rodovih človeštva: Ako želiš, ti drugo bom | C |
dvoma je temeljni vir za nastanek zgodovinopisja | mit, | [40] ki je Grkom dolgo služil namesto »prave | C |
prvega), zanimiva pa sta tudi zato, ker prinašata | mit | o Atlantidi.Od omenjenih del sodi Država v | C |
knjigi pa sledita Platonova teorija umetnosti in | mit | o posmrtnem življenju ter ponovnem rojstvu; | C |
Avguštin uporabil pri pisanju, je bila razbiti | mit | o idealizirani rimski preteklosti, v katero | C |
da je tisto, kar daje obliko njegovi knjigi, | mit, | bi zanj nehote zvenelo žaljivo«.Vendar pa Frye | C |
tako, kot se je, tedaj, ko spoznamo arhetipski | mit | ali predgenerično strukturo zapleta, katere | C |
je objektivna oziroma nepristranska zgodovina | mit, | zgodovinska resnica pa nedosegljiva obsesija | C |
dogajanje, njegovi akterji ali procesi prerastejo v | mit. | Kakšna potreba pripravi določeno skupino ljudi | C |
ljudi, da del svoje preteklosti preoblikuje v | mit | in, končno, zavedamo se, da kljub vrsti fikcijskih | C |
se, da kljub vrsti fikcijskih elementov, tudi | mit | vsebuje določene nepogrešljive informacije o | C |
podobno. Raziskovalci (ki jih je vodil Turner iz | MIT) | so menili, da so boljši delovni rezultati predvsem | C |
zaključkih raziskav je tako požel tudi rezultate dela | MIT. | Pomembna je ugotovitev, da zaposleni ne povečujejo | C |
History of American Industrial Enterprises, | MIT | Press, Cambridge, 1962. 50. Donaldson, Lex: | C |
avtocesta 128 pri Bostonu v Massachusettsu ( | MIT, | Harvard in druge univerze).Nova podjetniška | C |
spreminjajoče se položaje v svojem poslovnem okolju ( | MIT, | 1996, modul g in h).Potrebe po virtualni organiziran | C |
managementa 1968 na Sloan School of management, | MIT, | Cambridge (Sloan Fellow ‘68), Massachusetts | C |
preinterpretira vlogo mita pri Platonu: zdi se namreč, da | mit | to navidez nevtralno željo klasificiranja prekinja | C |
mitom se pravo klasificiranje šele začne, kajti | mit | opravi selekcijo med pretendenti.Mit s svojo | C |
kajti mit opravi selekcijo med pretendenti. | Mit | s svojo krožno strukturo utemeljuje prave pretendente | C |
s spomini, ki si jih nismo upali izbrisati. | Mit | Olorisa je v njegovem spominu in v njegovem | C |
STUCHLY, D. 1987, Frühschlawischer Kastenbrunnen | mit | Holzfunden aus Eythra, Kr.Leipzig-Land. - Arbeits | C |
Gređani u Slavoniji (Bronzezeitliche Nekropolen | mit | Urnengräbern der Gruppe Gređani in Slawonien | C |
je naredil več kot kateri koli posameznik. | Mit | o politični "nedolžnosti" ZDA je naposled razgaljen | C |
samo misel, da kogar koli kaj "uči". Javni | mit | o Disneyju ni bil izdelan samo na temelju del | C |
odraslega (vladarja). Potem ko je odrasli ustvaril | mit | o otroški popolnosti, ga uporabi kot nadomestek | C |
krožno vračanje k primitivnim odlikam zemlje. | Mit | o ljudeh kot plemenitih divjakih - o ljudeh | C |
Cervantes in d'Urfé) je ustvarila svoj pastoralni | mit: | zunajdružbeni Raj, ki je kreposten in čist. | C |
promiskuitetni in izsiljevalski proletarci. Ta | mit | pa kljub neuspehu v Latinski Ameriki ter kljub | C |
razvijati še naprej. Združene države Amerike so ta | mit | z nadaljnjim širjenjem njegovih meja dovršile | C |
izhajajočih iz industrijske revolucije, ko se | mit | vedno znova ni hotel uresničiti, zaradi česar | C |
ustreza. To lažno "svobodno delo" preneha biti | mit, | postane resničnost in prevzame obliko "svobode | C |
pobude. Tudi meščanstvo-kot-razred oglašuje | mit, | po katerem je kapitalistični sistem zasnovala | C |
of Politics, H. Millon in L. Nochlin (ur.), | MIT | Press.) David KUNZLE, The History of the Comic | C |
Mitología de la Juventud en un Diario Liberal" - | mit | mladosti. Mabel PICCINI, poglavje IV: "El Cerco | C |
Politics, ur. Henry Millon in Linda Nochlin, | MIT | Press, Cambridge, MA, 1978. * El Mercuio, Santiago | C |
zasledimo pri Schneemannovi, resno ogrožata | mit | o "nezainteresirani" umetnostni zgodovini in | C |
telesa. Samo papir."(82) S tem ko razkrinkajo | mit | o prisotnosti, ki je krožil glede body arta | C |
teatralizacije, zaznamoval "pretvorbo realnosti v | mit, | to esenco medijske kulture", ki jo zdaj povezujemo | C |
nam pravita, da je ideja o čisti indeksnosti | mit. | Toda težnja po dosegu čiste indeksnosti je močna | C |
kogitom in korpusom, ki ohranja maskulinistični | mit | moške transcendence. Wilkejin projekt Prisegam | C |
določno dejala, da s svojo ambivalenco spodkopava | mit | o koherenci). Ženske so namreč nenehno prisiljene | C |
tehnologijo - podobno kot Sartrov dramatični | mit | o subjektovi projekciji v transcendenco (onkraj | C |
An Elliptical Traverse of 20 th Century Art, | MIT | Press, Cambridge in London, 1996, str. 148. | C |
Piene in Heinz Mack, Zero, 1958 / 1961, ponatis | MIT | Press, Cambridge in London, 1973. (19) Drugi | C |
Century Art / In, of, and from the Feminine, | MIT | Press, Cambridge in London; Institute of Contemporary | C |
of the Avant-Garde and Other Modernist Myths, | MIT | Press, Cambridge in London, 1985, str. 217. | C |
Rosalind Krauss v Pasages in Modern Sculpture ( | MIT | Press, Cambridge in London, 1977, str. 239) | C |
Cultures, New Museum of Contemporary Art, New York; | MIT | Press, Cambridge in London, 1990, str. 282. | C |
Masquerade: Masculinity and Representation, | MIT | List Visual Arts Center, Cambridge; MIT Press | C |
Representation, MIT List Visual Arts Center, Cambridge; | MIT | Press, Cambridge in London, 1995, str. 38. | C |
Harris, The Arts at Black Mountain College, | MIT | Press, Cambridge in London, 1988, str. 183) | C |
Rosalind Krauss v knjigi The Optical Unconscious ( | MIT | Press, Cambridge in London, 1993) povezuje premik | C |
There: Marginalization and Contemporary Culture, | MIT | Press, Cambridge in London; New Museum of Contemporary | C |
umrl za posledicami tega dejanja (Stilesova je | mit | dokončno ovrgla v "Performance and Its Objects | C |
Masquerade: Masculinity and Representation, | MIT | List Visual Art Center, Cambridge; MIT Press | C |
Representation, MIT List Visual Art Center, Cambridge; | MIT | Press, Cambridge in London, 1995. Kot sem nakazala | C |
of the Avant-Garde and Other Modernist Myths, | MIT | Press, Cambridge in London, 1985, str. 197. | C |
od njenih najpomembnejših kritik. (371) Na | mit | o kastracijskem kompleksu je mogoče gledati | C |
morejo prevzeti delovanja ali se projicirati v | mit | o transcendenci / koherenci.Prej bi lahko rekli | C |
McLuhan v epohalnem delu Understanding Media ( | MIT | Press, Cambridge in London, 1964), "v elektronsko | C |
Culture, New Museum of Contemporary Art, New York; | MIT | Press, Cambridge in London, 1990, str. 282. | C |
izmenjave žensk, ugotovimo, da je celo najmočnejši | mit | o črni moškosti - tisti o nevarnosti, ki da | C |
Meaning: Critical Histories of Photography, | MIT | Press, Cambridge in London, 1989, str. 343. | C |
op. 572 Foucault, Michele op. 170, op. 180; | mit | o izvoru op. 183; o genealogiji / telesu Fo | C |
Na ogled (Arnold) op. 395 Narcis op. 534; | mit | moški subjekt; moškost op. 533; podoba narcizem | C |
Morrisu op. 344 Schwarzkogler, Rudolf; mazohizem | mit | o amputaciji penisa op. 343 Sedgwick, Eve Kosofsky | C |
Reverse", v: Blasted Allegories, ur. Brian Wallis, | MIT | Press, Cambridge, 1987, str. 68. (3) Daniel | C |
Reverse", v: Blasted Allegories, ur. Brian Wallis, | MIT | Press, Cambridge, 1987, str. 68. (13) Michel | C |
beremo kot ključno pripoved sodobnega plesa, kot | mit | o izvoru, ki je vpisan vanj.Tudi John Martin | C |
znotraj katerih se nastopajoči vzpostavi kot | mit | o samem sebi, napovedovala delo Marthe Graham | C |
bleda parodija zdaj že mrtvih slogov, razbija | mit | o modernističnem geniju, čigar globoka izkušnja | C |
iz predpostavke, da je "naravnost" meščanski | mit | in da so množični mediji s pogojevanjem dosegli | C |
prikritega, je mogoče opisati, kaj imenujemo | mit | notranjosti in nato globlji mit intimnosti. | C |
kaj imenujemo mit notranjosti in nato globlji | mit | intimnosti. Seveda bi bilo lahko pokazati, da | C |
vse aktivne lastnosti nujno "povnanjijo". Toda | mit | notranjosti je eden tistih temeljnih procesov | C |
obrambi pred boleznimi. Da bi bolje označili ta | mit | zdravilne substance, ki jo je z atributi prenapolnil | C |
napora zapelje substancialistično misel. Ta | mit | substancialne koncentracije je sprejet brez | C |
raztopini kmalu pojavi bistvena in dragocena snov. | Mit | je s predstavo interiorizacije seveda prignan | C |
premoženje zapravljivca kakor premoženje skopuha. | Mit | skritega zaklada ni mogoč brez te kondenzacije | C |
zaklada ni mogoč brez te kondenzacije dobrin. Ta | mit | vzburja brezštevilne generacije.Oče Villiers | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |