nova beseda iz Slovenije
spet gleda: Kako lepa dioptrija. Samo nekoliko | megleno | je. FRANC mu strga daljnogled iz rok: Seveda | A |
FRANC mu strga daljnogled iz rok: Seveda je | megleno, | tole kolesce moraš vrteti. Jožef dolgo | A |
storila? Jaz te poslušam in meni je vse to čisto | megleno. | ALMA: Morda misliš, da ti bo kdo verjel, | A |
mislim, da jih nima. Kakor je govoril in delal | megleno | in negotovo, bilo je skoro nemogoče, da bi si | A |
ali prišló je takó nenadno, da mi je postalo | megleno | pred očmí ...Povedali so mi, da jo ljubiš in da | A |
vzroki so ga napótili, - to nam je temno in | megleno. | Razložite nam! | A |
borovnice, na grmih pušča mrak svojo | megleno | sled - hlastno te bom ljubila, ko praprot | A |
tebe nísem vídel več oj drago dekle tí. | Megleno | zrlo je okó v daljavi hladno smrt; a pred | A |
erutnice. . /\ .. stran 33 . \/ Bežim Bežim v | megleno | mesto rešitev je v puščobi, rešitev je v hladni | A |
zbudila in videla, da je cesta blatna, da je nebo | megleno, | da je soba vlažna, da je gospodar pijan. Tako | A |
zapuščeno dete tu stoji mladó, čelo tožno in | megleno, | in mokró mu je oko. Mati mrtva, mrtev oče, bratov | A |
topeči se megli melanholije, z otožnim pogledom v | megleno | sedanjost, v megleno bodočnost: BREZCILJNI | A |
melanholije, z otožnim pogledom v megleno sedanjost, v | megleno | bodočnost: BREZCILJNI SLOVENEC. So naše celice | A |
zamišljen v svoje posle, zavedel razlike med | megleno | Ljubljano in sončno Gorico.) Bridko se mi je | A |
Iščeš, tuhtaš, a veš samo, da si kriv, nečesa | megleno | kriv.« Videti je bilo, da se misli ozreti, a | A |
Mi živimo danes in zremo v sedanjost, zremo v | megleno | bodočnost.Ne vidimo nekdanjih valpetov, niti | A |
jasno ... z besedami, ampak ... kako bi rekla ... bolj | megleno | ... z občutkom. | A |
stežaj odprl. Luči Ljubljane so brlele skozi | megleno | noč.Od železniške postaje je prihajal osamljeni | A |
rekla stara gospa, pač pa je zagamano, grdo, | megleno | ljubljansko jutro, je rekla stara gospa z raskavim | A |
prodajalka vsako jutro vozila iz sončne okolice v | megleno | mesto.Čeprav je bilo megleno, ga je imela rada | A |
sončne okolice v megleno mesto. Čeprav je bilo | megleno, | ga je imela rada, tudi zato, ker so bile tukaj | A |
Gumbo razjokal. Opolnoči je Gregor videl skozi | megleno | kopreno Martinovega psa, ki je stal med vrati | A |
otrok je organski del dvojine, spomin, jezero, | megleno | jutro, vse prihaja iz enega ali iz dveh, nikoli | A |
zaspane oči. Klecajoče noge so brodile skozi | megleno | morje, odsotne oči so se svetile skozi jutranji | A |
Potem je bilo za hip v prostoru tiho, skozi | megleno | kopreno je videl prihajati visokega črnega človeka | A |
se z avtobusom odpeljal v svetlo in nekoliko | megleno | jutro.Starca ga bosta čakala s pirhi v tisti | A |
kako je nekoga pihnil, pa če bi o dogodku le | megleno | slišal! »Sem slišal, da če Prodanovič crkne | A |
izbrala reva. Tone je gledal bistro skozi | megleno | jutro in poslušal, če ne dojdejo kmalu drugih | A |
in kako je prišel sam domov, tega se je Ivan | megleno | spominjal, ko se je prebudil drugega dne pozno | A |
pogledal na Krim, ali si je že nategnil sivo | megleno | kapo nad oči ‒ pa vse zastonj, nobene meglice | A |
VII. V | megleno, | deževno jutro je zatrobila trobenta. Otožen | A |
Žalost, ki sem jo že od jutra tovoril skozi | megleno | jesensko stišje, nama je bila morda zdaj res | A |
»Skrivoma so zapustili mesto, vzelo jih je | megleno | jutro.Veste, tiste zmedene razmere v njih hiši | A |
vedro brez oblačka, sinje, ob robu za spoznanje | megleno; | sonce ljubeznivo toplo; le v širokih sencah | A |
čevljarja! ‒ Ali pa zdi se ti, da sanjavo zre v | megleno | daljavo, v istini pa zvijačnik motri tvoj telovnik | A |
solz orošene oči so zagledale pred sabo velik, | megleno | svetel kolobar; Lojze ni videla.Ali ta jo je | A |
Iztok je povešal glavo. | Megleno | jutro, smrtna tihota, ponočni beg brez slovesa | A |
so dospeli na desni breg, se je že razblinilo | megleno | morje.V daljavi so se svetili nizki griči, visoko | A |
VI. Nad vas se je obesilo pusto in | megleno | jutro.Od drevja so polzele kaplje, zadnje georgine | A |
'To je že bilo, to sem že doživela,' jo je | megleno | obšlo nekje na robu dojemanja. "Hvala bogu | A |
vsakih nekaj kilometrov pustijo ob strani, me je | megleno | obšlo spoznanje, da se je neko obdobje v mojem | A |
spajali z okolico, ki je polagoma prehajala v | megleno | ravan, omejevano na severovzhodu s temnim smrekovim | A |
šibijo kolena in pred očmí se vrti in ziblje | megleno | obrežje. Stisnil jo je k sebi. | A |
BRAT FRANCELJ | Megleno | in mrzlo zimsko jutro je dremalo zunaj, gledalo | A |
kolikor daleč seže okó nazaj, v pol pozabljeno, | megleno | preteklost. Samo sneg ... sneg. | A |
čudovitimi nosovi, -- njihove oči: svetle kot biseri, | megleno | zastrte, vzbočene, upale, mrtve od utrujenosti | A |
otožnega . / . / stran 41 . / je bilo v sobi, kakor | megleno | nebo tam zunaj, kakor vse življenje tam zunaj | A |
je delo važno in veliko, ali kakor izgineva v | megleno | daljavo preteklosti, je zmerom neznatnejše in | A |
sta prihajala, tembolj se je umikalo obzorje v | megleno | daljavo, kakor da bi stal hrib na obrežju globokega | A |
odkoder je sijalo sonce ... Jesensko jutro je bilo, | megleno | in hladno.Le počasi so se trgale in dvigale | A |
kavarno je z mokrimi, spolzkimi rokami seglo sivo, | megleno | jutro.V pustem dnevu brez plamena so bili obrazi | A |
ogibljem, kolikor morem; kadar zagledam od daleč | megleno | postavo z nedoločnimi konturami, ki se zdaj | A |
zaškripala in Marta je stopila na cesto. Mrzlo, | megleno | septembrsko jutro se je dramilo zaspano za hribi | A |
brez spomina, kakor mine dan bolniku, ki vidi | megleno, | sliši kakor skozi debel zid ... Ko je stopila | A |
ljubljanskim kolizéjem. Še zgodaj je bilo; jutro | megleno | in pusto.Misli so mi ležale na duši kakor kamenje | A |
tisočletja iskali umetnost in lepoto, našli so le | megleno | podobo njeno, njen nerazločni odsev; nje same | A |
gledal je kakor skozi motne naočnike, vse je bilo | megleno | in nemirno pred njim, le njo samo je videl čisto | A |
bile hladne. Na obzorju so utonili holmi v | megleno | raven, brez glasu, kakor da so umrli.Vasí, ki | A |
Ali sije zdajle sonce?“ ” | Megleno | je.“ ”No, glejte! | A |
Vzdignil je glavo; njegova lica so bila objokana, | megleno | in motno so se ozrle name njegove oči. ”Zakaj | A |
že?“ Zgodnje jutro je bilo, jesensko jutro, | megleno | in hladno. Truden sem bil, razmučen, rad bi | A |
konca in kraja ter razlagati do pičice natančno | megleno, | plitvo snov. Ko stopamo po stopnicah v drugo | A |
od nje in ni odgovorila ničesar. Nejasno in | megleno | se je razprostirala črna zemlja globoko pod | A |
Napočilo je jutro, jutro siromakov, mrko in | megleno. | Francka je vstala trudna od sanj, spomnila se | A |
zabledele sence, komaj še da se je svetilo izza njih | megleno | in motno, kakor zastrta luč.Očital sem si v | A |
učitelj Grbec se je navduševal s potnim čelom in | megleno | zastrtimi očmí za gospodično Amalijo Drgančevo | A |
rdeče, samo da je sladko!“ Grivar je gledal | megleno, | tobakov dim ga je skelel v oči in močno vino | A |
mistične ... Časih je sicer dobro, če govori človek | megleno | in mistično; -- to ga odene pred narodom z glorijo | A |
mi, da zdaj sami govorite nekako mistično in | megleno | ...Vaš kazalec ... ne, gospod poslanec, ne razumem | A |
Odpahnil je vrata z nogo in pozdravilo ga je | megleno | jutro, mrzlo in vlažno.Komaj je razločil iz | A |
široka, na levi so se širili travniki daleč v | megleno | daljavo, na desni so se vzdigali strmi, s smrekami | A |
vsako delo, - skratka, vživi se polagoma v neko | megleno, | polblazno stanje ... Ko sem se zjutraj vzbudil | A |
lica splahneti, oči bi morale gledati motno in | megleno | izza zardelih trepalnic ... ”Ah, signor Antonio | A |
viselo od košatih brk; jutro je bilo mrzlo in | megleno. | Stopil sem k njemu, da bi ga ogovoril, beseda | A |
odprto; skozi steklo se je videlo dolgočasno, | megleno | nebo, a z vrta so se dvigale gole, črne veje | A |
spomladansko jutro, le bolj zgodnje, še vse rosno in | megleno, | komaj da se je v rosni kaplji visoko v vejevju | A |
sanjah in pred očmi mi je bilo vse nejasno in | megleno. | Rad bi se bil kam naslonil za nekaj časa, a kadar | A |
glava čisto jasna; samo oči so gledale nekoliko | megleno | in v lica mu je bilo vroče. Gospodinja - | A |
nevedno in lahkoverno; upanje, še tako nejasno in | megleno, | je prišlo v njeno srce in takoj je bilo jasno | A |
že jesen? Kaj je res nebo že nizko, mrzlo in | megleno, | listje velo na kostanju, senožet gola?Ali pa | A |
jo zabavala in veselila, - vse je zdaj tako | megleno, | dolgočasno ...In odtujila se je svojim ljudem | A |
še bolj suh, njegove oči so gledale motno in | megleno. | Za hip se je približal razgovor političnemu polju | A |
prikazalo jasno jutro. Nebo se je nižalo in | megleno | obzorje se je bližalo od vseh strani.Nikjer | A |
nebo se je nižalo, od vseh strani se je bližalo | megleno | obzorje, že je pršilo in izpreletel ga je mraz | A |
... | Megleno | so gledale oči, kakor pijano, ko je spustil | A |
in drobne in goste snežinke so plesale skozi | megleno | ozračje.Ona je pa venomer strmela doli na vas | A |
prvorojencev, ki se rodijo vsi v enem mesecu, v | megleno | jutro 1 pomožni dušni skrbnik, podružniški duhovnik | A |
znorel ... Pa je zdajci tudi ta svet tonil v | megleno | valujoči luči, ki ni bila ne jutro ne večer | A |
da bi prebral, kaj v resnici piše na njej. | Megleno | se je vendarle videlo tudi tisto za črko U. | A |
videti, kot bi hodil skozi saje, ne pa skozi | megleno | kopreno. »Vihar bo!« je ugotovil Ude | A |
nam jo je zagodlo še vreme. Bilo je nenavadno | megleno | za 17.julij. A smo se zavedali, da delamo | A |
prespimo v Dežmanovi koči, saj je bilo tako | megleno, | da se je komajda videlo poldrugi meter naprej | A |
214 . / Samo dve okni sta mračno brleli v | megleno | noč pričujé, da v gradu še ne spi vse. »Tam | A |
prijazne vinske gorice in izginjajoče tonil v | megleno | dolino. Gledala je torej za njim in se smehljala | A |
oprezovanj; drugi so molče in naglo spet tonili v | megleno | dolino. Iz togote in žalosti so se nesrečni | A |
Ko so se naveličale vesele dirke v neskončno, | megleno | daljo, so se jadrno zapodile, vse umite in zapeljive | A |
čuvaja sta zaspano hodila po ozidju in gledala v | megleno | dolino. Peter stopi v svojo stanico, odšteje | A |
tiste, ki odhajajo na Zavrh, se vidita, kadar ni | megleno, | Ljubljana in Krim. Konj, ki je zvlekel prazen | A |
jezno ukazala, naj molčé. Bilo je precèj mrzlo | megleno | jutro, ko je Franica z dvema deklama na studencu | A |
nastavljene društvenike; vse se mu je videlo nekako | megleno | in, ko mu je Lovšev Boštjan šepnil na uho: | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |