matilda (201-300)

	MATILDA	...	A
... Srce me zabolí,	Matilda,	kadar te poljubim.Že je tvoj obraz bled in prozoren	A
rdečica. Zdi se mi, da poljubljam obraz mrličev,	Matilda!	... Koliko dni še? -- in tvoje sklenjene mrzle	A
tako? -- Glej, senca je prišla do stolpa ...“	Matilda	se je nagnila nižje, in njen obraz se je pritisnil	A
zadnji razkošni pijanosti ... ”A jaz te ljubim,	Matilda!	Ne v sentimentalnih besedah, ki sem jih govoril	A
Henrik Heine, naš ljubljeni žid ... Oprosti,	Matilda,	da zakrivam svoj obraz z masko tradicionalne	A
solz, da ne bo treba zalivati tvojega groba,	Matilda!	... A zdaj so te solze še globoko skrite ... nagni	A
vztrepetal in mraz mi je bilo. Kaj si to ti,	Matilda?	Belo je bila oblečena, širok bel slamnik je	A
pogledal in se je prestrašil. ”Kaj ti je slabo,	Matilda?	“ Žareče so zardela njena lica in ustnice	A
0! ”Glej,	Matilda:	takrat, ko smo sedeli skupaj na klopi in nas	A
se napotila na Ljubljansko polje, jaz in ti,	Matilda!	Še je ležala tenka megla nad poljem, Kamniške	A
stran 121 . / Pa sem se ozrl -- kjé si ostala,	Matilda?	Mudilo se mi je dalje in ko sem se ozrl vdrugič	A
hrepenenja ni bilo več... Ali se spominjaš,	Matilda,	kod sva hodila?Začudila si se, ko si ugledala	A
”Kedaj prideš?“ ”0	Matilda,	mačka je rešena!“ ”Kaj?“	A
vse lepo in ti dela veliko čast, gospodična	Matilda	-“ je govoril Ferjan slovesno, ”ampak stanovske	A
izpil na dušek poln kozarec in je vzkipel. ”Ti,	Matilda,	baba!Če ga ne boš takoj pustila na miru, te	A
nemških pokrajin je preromal z njo!“ ”Kaj je	Matilda	tukaj?“ se je začudil Kačur in se skoro prestrašil	A
oglasili urni koraki, zapel je ženski glas in	Matilda	je stopila iz veže.Pogledala je Kačurju čisto	A
pridete zvečer h Gašperinu? V krčmo?“ je prašala	Matilda	Kačurja.”Tam bomo malo prepevali za pozdrav	A
zaspani praktikant med njimi, obadva učitelja,	Matilda	v koketni obleki s kratkimi čipkastimi rokavi	A
ukazovalnem glasu, da je že nekoliko pil; tudi	Matilda	se je smejala z razposajenim glasom in motnimi	A
Kačur, revolucionar v pokoju!“ se je zasmejala	Matilda.	”Kod pa ste se potikali, da ste se tako pohujšali	A
lepega fanta s pšeničnimi kodri ni bilo več.	Matilda	je gledala zlovoljno in zamišljeno; suho učiteljico	A
položil narahlo svojo roko na njeno. ”Gospodična	Matilda	... nekoč, ob tistih časih ...“ ”Saj si pijan	A
/ ”Saj si pijan, starec!“ ga je prekinila	Matilda	in mu je odtegnila roko. Kačur se je obrnil	A
prstom za menoj kot na medveda v živalskem vrtu...	MATILDA	PRVIČ POTRKA Ravno sem nameraval še	A
»Kaj norim?!	Matilda	bi me rada vzela v svoje koščeno naročje, to	A
povedal: pod nož, tri dni boš ležal v Leonišču in	Matilda	bo šla s povešeno koso in dolgim nosom naprej	A
prijazni doktor Šok in njegova prikupna asistentka	Matilda	ter ti vse razložila tako, da bo zate najbolje	A
prekmalu, z zamudo ... Ko te enkrat obišče asistentka	Matilda	in ti zasadi svoje skrivenčene kremplje v vrat	A
dlje pomuditi.« »Zakaj neki hodite?« je dejala	Matilda	in je hreščeče razparala vatel bele tkanine	A
meni.« »Hihihi,« se je veselo zasmejala lepa	Matilda.	»Naka, take pa še niste razdrli nikoli; res	A
obraz z lopatastimi in otolčenimi rokami.	Matilda	se ni več smejala.Osirotela hči je začudeno	A
Na!«	Matilda	se je sklonila nad šivanjem, molčala je in se	A
tamle večernica in tista zvezda, ki je rajnka	Matilda	dejala, da je njena in ki se ob njeni smrti	A
je tolažil. »Rajši pojdem še jaz, kjer je že	Matilda.	« Pa res.	A
odgovoriti, ko se vrata odpró in poštarjeva hči	Matilda	v sobo prihrumi. »Pavla, ne veš kaj ‒« Stavka	A
njegovi vedeli pripovedovati. Njegova hči	Matilda,	kakih sedemnajst let stara, ima obraz, podoben	A
Saj ga komaj povrhu poznam,« odgovori Pavlina.	Matilda	udari v smeh, obrne se plesaje enkrat okrog	A
»O ne! To pa jaz že bolje vem,« pravi	Matilda	in smejé se ploska z rokami.»Dve nedelji tebe	A
tako začenja, kakor si jaz mislim.« »Kaj?«	Matilda	se smehljaje usede prav tik svoje tovarišice	A
nerodnosti s čevljem po pesku. »Kdo je?« vpraša	Matilda	malo ustrašena, kajti precej temno je že bilo	A
dve deklici, in sicer nam znani: Pavlina in	Matilda.	Ekspeditor gospod Komplez je jima bil veren molčeč	A
Zdaj se nam pa umakni, da gremo domov,« pravi	Matilda.	»Žganje?	A
nositi ko na jeziku. ‒ Hitreje morava hoditi,	Matilda	in gospod ekspeditor bosta mislila, da pešava	A
nalašč počasneje hodil. Mogoče je, da je tudi	Matilda	to opazila takoj od kraja in je zato ekspeditorja	A
časa spremiti, če nisi trudna, Pavlina,« pravi	Matilda.	»O, jaz ne.	A
razodel, na katero je ta oda narejena,« reče	Matilda.	»Sonet je, ni oda,« pravi pozabivši se Komplez	A
in odhod po stranskem potu tako nagel, da je	Matilda,	ko je voz po cesti zdrdral, vprašala Pavlino	A
103 . / »Morda si ga ti razjezila?« vpraša	Matilda.	»Mislim da ne,« odgovori sestrična.	A
»Kaj sta pa govorila zdaj nazadnje?« vpraša	Matilda.	»No, najnazadnje sem mu zatožila tebe, da se	A
zvedel.« »Pa to se meni vendar čudno zdi,« pravi	Matilda.	»Nekaj nevoljen je šel od nas.	A
ne bode, potem se rajši jaz ne omožim,« pravi	Matilda	ter stisne svoji sestrični roko. »Če me imaš	A
dovršene popolnosti. Zmerom vesela in zgovorna	Matilda	je zraven svojega ženina barona Bremerna nekaj	A
Da moja glava vse pozabi!« Tako je vzkliknila	Matilda,	na vrtu čez gredico pripognivši se. »Kaj se	A
Takoj ga izruj in posadi!« »To je škoda,« pravi	Matilda	in s svojimi belimi prstki, o katerih bi bil	A
»Le pomisli malo.«	Matilda	zardi in se posmeje: »Od tebe pa res ni lepo	A
»Kako v strah?«	Matilda,	ki je nekaj premišljevala, ne odgovori. »Ti	A
srce poprašaj za svet, pa oči odprte imej.«	Matilda	je gledala v tla, okoli usten ji je nekaj ganilo	A
jaz tudi,« pravi po precej dolgem molčanju	Matilda	zopet vesela. Dekla pride iz veže in nese v	A
Včeraj je bil tukaj, ko tebe ni bilo doma,« pravi	Matilda.	»Spravi in daj mu nazaj, kadar pride,« reče	A
majhno bom pogledala, čitala ne bom,« pravi	Matilda	in odpre zapisno knjižico.Na prvi strani je	A
»Tebi je slabo, pojdi, greva v sobo,« pravi	Matilda	in jo skrbljivo za podpazduho prime. Molčé se	A
je ravno večerno sonce pri oknu obsevalo jo.	Matilda	ga je hitro vprašala nekatere vsakdanje reči	A
se prisiljeno zasmehne. »Je, je,« oglasi se	Matilda.	»Ne veste, kako je čudna zdaj nekaj dni.	A
150 . / »Ne zanimamo se tako posebno,« reče	Matilda	lahkomiselno in prav ljubeznivo malo kvišku	A
vaša teta, je li že bolj zdrava?« vpraša sedaj	Matilda,	ki je tudi hotela pogovor od svojega ženina	A
nazaj ter ga vzame s seboj. Vedno naravnostna	Matilda	je temu precej jako odločno pritrdila.Vendar	A
ležeče pošte. Pogrešila sta Pavlino Leon in	Matilda.	Obema se je ta njena nenavadna nevljudnost čudna	A
in naravnost vprašal: »Kam je šla Pavlina?«	Matilda	vstane, da bi šla pogledat po njej. »Le glej	A
boječi kakor samosrajčni hribovski otroci.«	Matilda	pride nazaj z vestjo, kateri se je, kakor se	A
Vsaj pet let že.« »Več,« oglasi se	Matilda	in začne natančno šteti, koliko je, kar je Pavlinina	A
Ne mislite, da se je vas ... « hoče prestrašena	Matilda	odgovoriti, ali ne more stavka dovršiti.Da li	A
odgovori Pavlina. . / . / stran 173 . / In res se	Matilda	brzo obleče ter gre po stopnicah nizdol. Kmalu	A
»Mrtev?« zavpije tako silno Pavlina, da se	Matilda	še bolj prestraši. »Ni mrtev, ali zavé se nič	A
nič, pravijo, da ima glavo prebito,« odgovori	Matilda.	Hlastno dovrši Pavlina svoje oblačenje in hiti	A
veliko pritlično izbo. Tam je bila slučajno	Matilda.	Baron je, pismo v rokah držeč, niti zagledal	A
se ne zdi tako smešno, kar ste čitali,« reč	Matilda	vsa rdeča od nevolje in odide. Tudi Leon je	A
pismo iz rok vzeti, ker ni mu bilo prav, da je	Matilda	jezna nanj proč šla. V tem hipu pride Gorec	A
na misel, kako odločna in lepa je bila danes	Matilda,	ko je svojega ženina, barona, tako zavrnila	A
protiven kakor zdaj, ko je slišal, da bode tudi	Matilda	tako brž v zakon stopila ‒ in s kom?S tem brezsrčnim	A
ni bilo. Vajen je bil prej vedno videti ga.	Matilda	je bila medtem v hišo odšla in Leon je priliko	A
»Rosana, kako je bilo ime tvoji materi?« »	Matilda.	« Rosana ni opazila, kako ga je zadelo	A
stol in opiraje glavo ob roko, vzdihnil: »Ah,	Matilda,	kako slabo sem pač izpolnil svojo obljubo.«	A
Takoj zatem je pritekla nad dvorišče gospodična	Matilda	in jo spustila noter. Vzela ji je aktovko in	A
je bil podpisan. Spodaj je bilo njeno ime:	Matilda	Sterle. Podobno je bilo njeni pisavi, in vendar	A
bradavici“, ”Nina“, ”Mrtvi nočejo“, ”Čudna povest“, ”	Matilda“	, ”Liter. izobr. ljudje“, ”Ena sama noč“, ”Julija	B
Egipt. Pa še fašizem je bil na Primorskem." (	Matilda	Silič v: Krese, 2001) "...	C
z odličnimi jazzovsko-kabaretnimi točkami -	Matilda	je bila namreč pred poroko s Philemonom kabaretna	D
obujala tiste čase, ko nas je v Charmozu vohala	Matilda,	in kako smo v dolini pod Chamonixom, v Martiegnyju	D
čtivo berejo knjige, kot so Pika Nogavička,	Matilda,	Skrivni dnevnik Jadrana Krta, kar je bilo še	D
Izidor T. s Frankolovega. Enainosemdesetletna	Matilda	K. iz Arclina je hotela izstopiti, ko pa je	D
komandir policijske postaje Slovenj Gradec,	Matilda	Primožič iz urada direktorja koprske policijske	D
zgodovinar (Branko), 23. konj majhne rasti, 24.	matilda	s koso, 25. Andersen, Kierkegaard in Bohr, 26	D
prestolonaslednik princ Filip in njegova žena princesa	Matilda,	monaški princ Albert in princesa Karolina, britanska	D
se napotila na Ljubljansko polje, jaz in ti,	Matilda!	... Tako čista je bila najina ljubezen, je kar	D
cesarske družine je bilo nekaj nenavadnih smrti.	Matilda	(1949-1867), hčerka nadvojvode Albrehta, je	D
vlogo pri prekmurski različici napeva Waltzing	Matilda	-Tam v meglicah nad mursko vodo.	D
Hubad, Ernestina Jelovškova, Jelica Kidrič,	Matilda	Klemenčič, Minka Melik, Marija Milčinski, Jožica	D
Irena Zubalič Žan kot nadležno brenčeča muha	Matilda	ter Sonja Kononenko in Urška Tomažin Goričar	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani