m (2.401-2.500)

neopazno dviguje in doseže najvišji točki 161,6	m	oziroma 161,7 m na dveh ploskih vzpetinah.Višinska	C
doseže najvišji točki 161,6 m oziroma 161,7	m	na dveh ploskih vzpetinah.Višinska razlika med	C
najvišjo točko je torej le nekaj več kot meter (1,4	m)	.Koncentracija površinskih najdb je največja	C
bile tri večje sonde. Sonda 1 (velikost 12	m	x 8 m) je bila postavljena v centralnem delu	C
tri večje sonde. Sonda 1 (velikost 12 m x 8	m)	je bila postavljena v centralnem delu naselja	C
296 k. o. Dolnji Lakoš), sonda 2 (velikost 12	m	x 8 m) štirideset metrov severneje (parc. št	C
o. Dolnji Lakoš), sonda 2 (velikost 12 m x 8	m)	štirideset metrov severneje (parc. št. 287)	C
287), medtem ko se je sonda 3 (velikost 10	m	x 8 m) na vzhodni strani stikala s sondo 1	C
medtem ko se je sonda 3 (velikost 10 m x 8	m)	na vzhodni strani stikala s sondo 1 (cfr.Šavel	C
severno od Olorisa. Izkopali smo dve sondi (30	m	x 2 m in 20 m x 2 m), ki sta pokazali, da je	C
od Olorisa. Izkopali smo dve sondi (30 m x 2	m	in 20 m x 2 m), ki sta pokazali, da je bil Kapitan	C
Olorisa. Izkopali smo dve sondi (30 m x 2 m in 20	m	x 2 m), ki sta pokazali, da je bil Kapitan domb	C
Izkopali smo dve sondi (30 m x 2 m in 20 m x 2	m)	, ki sta pokazali, da je bil Kapitan domb poseljen	C
tlorisa dveh hiš, med katerima je potekal 1	m	globok jarek. Projekt se je zaključil leta 1985	C
- Naptar '82, 1981, 113 ss.	M.	Skledar, Odkrivanje sledov davnih prednikov	C
narejena koordinatna mreža s kvadranti velikimi 10	m	x 10 m.Vsi kvadranti so dobili zaporedne številke	C
koordinatna mreža s kvadranti velikimi 10 m x 10	m.	Vsi kvadranti so dobili zaporedne številke, kar	C
nekoč obdajal naselje. Sonda je bila dolga 20	m	in široka 1,5 m. Terenski izvidi: Kot je razbrati	C
naselje. Sonda je bila dolga 20 m in široka 1,5	m.	Terenski izvidi: Kot je razbrati iz severozahodnega	C
skrajnem severovzhodnem vogalu naselja. Bila je 6	m	dolga in 3,5 m široka in ni dosegla sredine	C
erovzhodnem vogalu naselja. Bila je 6 m dolga in 3,5	m	široka in ni dosegla sredine jarka (pril. 1	C
kot plast 1. Na njej je ležala približno 0,4	m	debela plast rjavo-rdeče ilovice, ki je segala	C
na obeh njegovih bregovih. Dolga je bila 7	m	in široka 2,5 m. Terenski izvidi: Vrstni red	C
njegovih bregovih. Dolga je bila 7 m in široka 2,5	m.	Terenski izvidi: Vrstni red plasti lahko najbolje	C
na nasprotni strani jarka. Sonda je bila 15	m	dolga in 2,5 m široka. Terenski izvidi: Kot	C
strani jarka. Sonda je bila 15 m dolga in 2,5	m	široka. Terenski izvidi: Kot je razbrati iz	C
severozahodni rob naselja (pril 1). Bila je 8	m	dolga in 2 m široka, presekala pa je le rob	C
rob naselja (pril 1). Bila je 8 m dolga in 2	m	široka, presekala pa je le rob naselja in pobočje	C
označena rjava zemlja, ki je bila debela do 0,5	m	in se je prav tako vlekla čez celotno dolžino	C
do sedanjega korita potoka. Dolga je bila 8	m	in široka 1,3 m. Terenski izvidi: Podobno kot	C
korita potoka. Dolga je bila 8 m in široka 1,3	m.	Terenski izvidi: Podobno kot v drugih sondah	C
do današnjega korita potoka. Sonda je bila 4	m	dolga in prav toliko široka. Terenski izvidi	C
ohranjena. Strukturo in vrstni red plasti na 1	m	globokem profilu je prikazan na sl. 13. Na dnu	C
postavili na dve gomilam podobni tvorbi (višina 0,5	m,	premer 5 m), ki sta bili med seboj oddaljeni	C
gomilam podobni tvorbi (višina 0,5 m, premer 5	m)	, ki sta bili med seboj oddaljeni dobrih deset	C
Izkazalo se je, da se na vrhu vleče do 0,20	m	debela plast orne zemlje, v kateri je ležalo	C
ostalinami. V povprečju je bila debela 0,25	m,	v njej pa so v razpršeni legi ležali koščki	C
vkop, je njena globina še vedno znašala 0,6	m.	Jama je bila zapolnjena s temnorjavo zemljo,	C
pokazal pravokoten obris, ki je bil dolg 2,4	m	in širok 1,5 m.Daljši stranici sta bili skoraj	C
pravokoten obris, ki je bil dolg 2,4 m in širok 1,5	m.	Daljši stranici sta bili skoraj ravni in vzporedni	C
skoraj navpične, globina jame pa je znašala 0,6	m	(sl. 14: C). Jama je bila na dnu zapolnjena	C
308. Imela je nepravilno obliko (velikost 3,0	m	x 1,7 m), na najnižjem delu pa je segala 0,5	C
Imela je nepravilno obliko (velikost 3,0 m x 1,7	m)	, na najnižjem delu pa je segala 0,5 m globoko	C
x 1,7 m), na najnižjem delu pa je segala 0,5	m	globoko.Prečni profil je pokazal, da je imela	C
Imela je pravilno okroglo obliko s premerom 1	m.	Vkopana je bila v plast rumenorjave sterilne	C
banjasto dno (sl. 14: B). Globoka je bila 0,6	m.	Spodnji del jame je bil zasut z rjavo-sivo zemljo	C
sl. 15). Omet se je raztezal na površini 1,6	m	x 1,3 m.Posamezni kosi so ležali narinjeni eden	C
Omet se je raztezal na površini 1,6 m x 1,3	m.	Posamezni kosi so ležali narinjeni eden vrh drugega	C
307. Bila je okrogle oblike s premerom 0,9	m.	Njen obris je bil zelo jasen, saj jo je obrobljal	C
rumenorjavo ilovico. Segal je približno 0,7	m	pod nekdanjo hodno površino in je imel skoraj	C
kvadranta 326 (O-326) je imelo ovalno obliko (0,6	m	x 0,4 m), narejeno pa je bilo iz rečnih prodnikov	C
(O-326) je imelo ovalno obliko (0,6 m x 0,4	m)	, narejeno pa je bilo iz rečnih prodnikov, ki	C
kvadranta 290. Bilo je sicer nekoliko večje (0,8	m	x 0,6 m), naredili pa so ga na podoben način	C
290. Bilo je sicer nekoliko večje (0,8 m x 0,6	m)	, naredili pa so ga na podoben način.Tudi za	C
stojke so bile večinoma vkopane od 0,25 do 0,45	m	pod nekdanjo hodno površino, katere nivo smo	C
podrtih sten. Zelo redke so bile globje od 0,5	m,	slaba četrtina pa je bila plitvejših.Zlasti	C
rahlo banjasta. Široke so bile med 0,3 do 0,4	m,	tiste s premerom 0,5 m pa so že imele obliko	C
bile med 0,3 do 0,4 m, tiste s premerom 0,5	m	pa so že imele obliko manjših jam (sl. 22).	C
15 cm � razpon čelne stene naj ne presega 5	m	� ognjišča in hrambne jame so praviloma v stavbah	C
Hiša 1 Stavba je bila 4,2	m	široka, po dolžini pa je nismo raziskali v celoti	C
Hiša 2 Tloris stavbe (4	m	x 9 m) je najpopolnejši, kar smo jih odkrili	C
Hiša 2 Tloris stavbe (4 m x 9	m)	je najpopolnejši, kar smo jih odkrili v Dolnjem	C
Hiša 3 Tloris stavbe (5	m	x 6 m) je hipotetičen, saj smo ga definirali	C
Hiša 3 Tloris stavbe (5 m x 6	m)	je hipotetičen, saj smo ga definirali le s štirimi	C
Hiša 4 Tudi obliko te stavbe (4,5	m	x 5 m) določajo štiri vogalne stojke, ki pa	C
Hiša 4 Tudi obliko te stavbe (4,5 m x 5	m)	določajo štiri vogalne stojke, ki pa jim lahko	C
Hiša 6 Od stavbe (4,5	m	x 6 m) je jasen le potek severozahodne stranice	C
Hiša 6 Od stavbe (4,5 m x 6	m)	je jasen le potek severozahodne stranice s šestimi	C
Hiša 7 Tloris stavbe (4	m	x 8 m) ni zanesljiv, saj je bil določen le s	C
Hiša 7 Tloris stavbe (4 m x 8	m)	ni zanesljiv, saj je bil določen le s pomočjo	C
Hiša 8 Stavba (4	m	x 7,5 m) je bila odkrita le delno.Vzhodno steno	C
Hiša 8 Stavba (4 m x 7,5	m)	je bila odkrita le delno.Vzhodno steno so nosile	C
so bile postavljene v pravilnih razmakih 2,8	m.	Od drugih gradbenih elementov je bila odkrita	C
ni zanesljiv. Njeno obliko in velikost (4,8	m	x 7 m) določajo vogalne stojke, na jugozahodni	C
zanesljiv. Njeno obliko in velikost (4,8 m x 7	m)	določajo vogalne stojke, na jugozahodni strani	C
Hiša 11 Stavba ima razmeroma jasen tloris (4	m	x 7 m).Smer jugovzhodne stene določajo tri,	C
Stavba ima razmeroma jasen tloris (4 m x 7	m)	.Smer jugovzhodne stene določajo tri, severozahodne	C
vzpetini Olorisa, ki ju je ločeval nekaj manj kot 2	m	širok jarek.Tudi tlorisa hiše 6 in hiše 12 na	C
amfora iz jame 100 v Rabelčji vasi (sl. 17: 1).	M.	Strmčnik jo je upravičeno vzporejala s podobnim	C
Nagykanizse. V Gelseszigetu je L. Horváth odkril 10	m	x 20 m veliko stavbo z bogatim inventarjem,	C
Gelseszigetu je L. Horváth odkril 10 m x 20	m	veliko stavbo z bogatim inventarjem, med katerim	C
Rituels celtes d'Aquitaine. - Paris 1996. BULAT,	M.	1973-1975, Kanobrončanodobni depo iz Poljanaca	C
Osječki zbornik 14-15, 1973-1975, 3 ss. BULAT,	M.	1977, Nalazi s donjogradskog pristaništa u Osijeku	C
krajina). - Arh. vest. 46, 1995, 89 ss. DUŠEK,	M.	1980, Pohrebisko l'udu stredodunajskej mohylovej	C
Slov. arch. 28/2, 1980, 341 ss. ĐURĐEVIĆ,	M.	1986, Barice/Laminci. Bronzanodobno naselje	C
. - Arh. pregled 27, 1986, 50 s ĐURĐEVIĆ,	M.	1988 a, Dubrave, Dubrave, Bosanska Gradiška	C
Hecegovine 2, Sarajevo 1988, 49. ĐURĐEVIĆ,	M.	1988 b, Mokreš, Laminci-Dubrave, Bosanska Gradiška	C
ser. 1, knj. 1, 1975, 8 s. GEORGES-LEROY,	M.	1991, Un cuvelage en bois du début du IIe sciecle	C
Bronzezeit. Teil I, 1990, 207 ss. KOSORIĆ,	M.	1965, Praistorijska nekropola u selu Dvorovima	C
Ist. Bosne 6, 1965, 83 ss. KOSORIĆ,	M.	1967, Praistorijska nekropola kod Bijeljine	C
II, 17, 1975. LOCHNER,	M.	1986, Das frühurnenfelderzeitliche Gräberfeld	C
- Arch. Austr. 70, 1986, 263 ss. LOCHNER,	M.	1991, Ein Gräberfeld der älteren Urnenfelderzeit	C
Atti Soc. Preist. Protost. 10, 7 ss. MORETTI,	M.	1978, Complessi dai castellieri di Nivize e	C
- Rad vojv. muz. 4, 1955, 43 ss. NOVOTNt,	M.	1980, Die Nadeln in der Slowakei. - Prähist	C
Prähist. Bronzefunde XIII, 6, 1980. NOVOTNt,	M.	1995, Stand und Aufgaben der Urnenfelderforschung	C
Zagreb 10, 1993, 23 ss. PETRESCU-DÎMBOVIŢA,	M.	1977, Depozitele de bronzuri din România. -	C
Srbije, ser. 1, knj. 1, 1975, 43 ss. POTOČNIK,	M.	1988-1989, Bakreno- in bronastodobne podvodne	C
Brežice 2, 1975. STRMČNIK-GULIČ,	M.	1980, Žarno grobišče iz Rabeljčje vasi v Ptuju	C
Situla 20-21, 1980, 61 ss. STRMČNIK-GULIČ,	M.	1988-1989, Bronastodobni naselitveni kompleks	C
SZtNT�, I. 1953, A cserszegtomaji (Veszprém	m.)	koravaskori és koracsászárkori urnatemető (Ein	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani