nova beseda iz Slovenije
bodo razšli in vsak bo šel po svoji dolini. Ti | Luka | ob Soči navzgor!« »Navzdol!« se je odločn | A |
Soči navzgor!« »Navzdol!« se je odločno uprl | Luka. | »Navzdol pa božorno‐boserna!« | A |
krik, ki zveni v mrtvem brezveterju; bil sem | Luka | in Rusepatacis, Enaka Palica in Tantadruj.Ni | A |
Štefuc v Putkovega Luko, grbastega harmonikarja. | Luka | je nategnil meh, kočija je drvela in Štefucu | A |
rekla Luki, naj jo požgečka na pravem mestu. | Luka | jo je res požgečkal, in sicer tako temeljito | A |
prigovarjanju vendarle ujela. Spet so lepo posedli, | Luka | je nategnil meh in Štefuc se je z vsem dostojanstvom | A |
je pognal demone v svinje in svinje v vodo. | Luka | 13,32 in vsi drugi evangeliji, da ne naštevam | A |
Premec; »seveda, če bi bil tvoj pokojni brat | Luka | eno leto prej umrl, potem bi tebe ne bili jemali | A |
z Mihom kuhal tu gori.« »Da, da, ko bi bil | Luka | prej umrl!« vzdihne polglasno Juri. »Ee, kaj | A |
denar, ki si ga bom naredil? In da se bo sosed | Luka | še z vami pravdal za njivo, ko boste imeli sina | A |
desno od Danice. Med devojkama igra njen ženin | Luka | Brnjavčić, sin imovitega in svobodnega kmeta | A |
radovednost, zato je pohitel: »Glej, gospodine Franjo, | Luka | Brnjavčić je ugrabil Luco in jo odvedel na svoj | A |
Drljačka?« je hitro vprašal, mešaje kavo. »Eto, | Luka | je ugrabil Luco in jo privedel boso in gologlavo | A |
Boso in gologlavo te bom odvedel s seboj kakor | Luka | Brnjavčić svojo Luco.V vseh žalostnih slučajih | A |
zanesljivim ljudem.« »Ti jo hočeš odvesti kakor | Luka | Luco?« »S tvojim dovoljenjem skoraj prav tako | A |
Tudi na Petra smo se spomnili in Ocepnikov | Luka, | ki si je vedno in vedno hukal v roke, je dejal | A |
čudodelni podobi. Naslikal jo je bil sam apostol | Luka | in kdo se v stiski s polnim zaupanjem obrne | A |
vprašanje, kakšno naj mu damo ime, je izjavila: » | Luka, | ki čez planke kuka.«Sam Bog ve, kje je spet | A |
vozim v Zagreb ne zaradi republike ne zaradi | luka, | ampak po bridkih opravkih. V lepem enodušju | A |
utegne zanimati, da v Mokronogu na jajčno jed nič | luka | ne narežejo.Ker smo nameravali kositi pri Majzelju | A |
janjeta, na eni strani je bilo obloženo z goro | luka, | na drugi strani je bilo polito z jezerom kisle | A |
bilo na sejmu 30 kg krompirja, trije vagoni | luka | in še marsikaj drugega.Žensko bitje v arnavtski | A |
tudi lahko preprost domači prigrizek: kruha in | luka. | Bolj draga, pa zato vrlo fina vina se dobe na | A |
se mi zdi, da sva bila deležna parastosa in | luka | in tudi železničarskih kap, le brojev seveda | A |
in mu storil krivico. Ne bojte se ‒ zastran | luka | ostane vse, kakor je bilo. Ali kar zahtevamo | A |
dva fanta, med seboj zelo prijatelja. Eden, | Luka | mu je bilo ime, je bil pri Stržinarju za hlapca | A |
je štrbunknil v globoko jamo. Skrita Urh in | Luka | sta privršala po bregu.Urh je imel železne gnojne | A |
privršala po bregu. Urh je imel železne gnojne vile, | Luka | sekiro.Previdno sta se približala jami. | A |
ob steni jame. ‚Lestev si dela,’ je spoznal | Luka. | ‚Saj res!’ je potrdil Urh in skušal zasaditi | A |
Že se je vzpel kvišku. | Luka | je zavihtel sekiro, da bi ga treščil po glavi | A |
žrelo, iz katerega mu je mahal rdeč jezik. | Luka | in Urh sta bila na nasprotni strani jame.Oba | A |
strani na zadnjih nogah, pripravljen na boj. | Luka | je bil prvi pred njim in zamahnil je s sekiro | A |
mu je sekiro, da je sfrčala v goščo. Hrust | Luka | je planil na medveda, ga objel, da so medvedu | A |
Zakotalila sta se objeta po vresju. | Luka | je hripavo zaklical: ‚Urh, vile, vile vanj! | A |
je bil vse hipe že pripravljen. Bal se je za | Luka, | da bi ne zadel njega, ko sta se valjala z medvedom | A |
medvedov trebuh. Medved je zatulil, šape so | Luka | izpustile. Ta pa je skočil v vresje po sekiro | A |
zmogla. Fanta sta bila zelo molčeča, samo hrust | Luka | je rekel: ‚Nobenega fanta iz sedmerih vasi se | A |
tudi vozove in še kaj. K njemu je prišel bajtar | Luka. | Čisto sam je životaril v revni koči. | A |
Naloži si, kar hočeš,« mu je gospodar dovolil. | Luka | je začel pobirati natesani drobiž.Pa je pristopil | A |
debele trske, da je bil kimpež pošteno naložen. | Luka | je sicer sramežljivo branil, a Lovrič ni nehal | A |
ni nehal, dokler ni bilo vse s kopo nametano. | Luka | se je napregel v ojnice in odpeljal skozi vas | A |
Konec vasi je bil kratek klanec. Tam je | Luka | obstal in si z veliko ruto otiral pot s čela | A |
Kar naprezite se, bom porinil.« | Luka | ga je dvomljivo pogledal, a le stopil v ojnice | A |
v ojnice. Mladi turist je potisnil, da je | Luka | kar neslo po klancu. Hitro je bil pred svojo | A |
mladosti prišel mimo tak gosposki človek, bi se na | Luka | niti ne ozrl. Tako je. | A |
Medtem so prišli dninarji: tri dekleta in bajtar | Luka. | »Ho,« se je čudil France, ki je visel v kozolcu | A |
devala v mlatilnico, saj si že pri nas večkrat, | Luka, | ti veži otepe in jaz bom drugo, kjer bo treba | A |
Presneto si nas gnal, Matic,« je rekel bajtar | Luka, | ko so sedali okrog mize pod hruško. »Jaz? | A |
takole dela.« Potegnila je z Lukom: »To je res, | Luka. | France misli, da so vsi ljudje železni, kot | A |
bo zate nobene izgube.« . / . / stran 60 . / | Luka | in dninarji so zadovoljno potrdili Francetu | A |
bodo pomirili.« »Bog jih pomiri,« je zdihnil | Luka, | ki je tudi imel sina vojaka. »Ne bodo se,« je | A |
previdna. Taki morajo dobiti,« jo je hvalil bajtar | Luka. | »Ne rečem, če taki,« je trdil in popravljal | A |
kakor bi se mi prilegla,« je potegnil s Franco | Luka. | »Ljudje so tudi nespametni. | A |
imate.« . / . / stran 62 . / »Ti ne razumeš, | Luka, | « ga je ustavil France.»Jaz sem pa bral v časnikih | A |
je pozvedoval Korent. »Ne veš?« je razlagal | Luka, | ki je bil nekdaj vojak.»Ti bodo samo marširali | A |
in molčal in delal kot stroj brez misli. Samo | Luka | se ni mogel otresti misli na podporo, kljub | A |
večerji. Dninarji so se dvignili izza mize in | Luka | je rekel Francetu: »Zadnjega psi koljejo!« in | A |
skledi večerjo zanj. . / . / stran 64 . / » | Luka, | ne bodo me!« se je odkril France in sedel za | A |
dasi mu ga je zastavil drugič. Zato ga je | Luka | sunil: »Kaj si gluh, kali?« »Gluh, kakopak! | A |
Mar boš ti vekomaj?« | Luka | ni ponovil vprašanja in se je užaljen obrnil | A |
Toda hudobni tudi.« »Ni res,« je postavil | Luka | svojo trditev.»Le povej mi enega med temi, ki | A |
Marinček. »Naštel bi ti jih pa lahko takole,« | Luka | je pokazal prste obeh rok, »samo iz naše občine | A |
tako povedal. Menda že toliko ve kot kajžar | Luka | s Kozjega brda.« »Naj ve ali ne. | A |
Bog!« »Kje je pa Lah?« mu je govoril na zoper | Luka. | »Toliko, da kamna ne vržeš vanj.« | A |
in se te ognili.« »Pod zaporo!« je pomagal | Luka. | »Kje so pa bili tedaj tisti možje, ko so se mesarji | A |
zanj in kožo povrhu.« . / . / stran 196 . / » | Luka, | prav imaš.Pred vojsko ni bilo nobene maksimalne | A |
vojska!« Vsi so ga pogledali izpod čela in | Luka | je rekel: »Ali smo kaj rekli, da ne damo cesarju | A |
vodnjaku. »Poglej ga,« je rekel nekoliko vinski | Luka, | »kako je domač.Kmalu bo Jančar.« | A |
Jančarico in ga zaeno spremil v hišo. Tam je bil | Luka, | sosed Maticev, Strgar in še nekaj mož.France | A |
tudi prisedel. »Prav je, Matic,« je začel | Luka, | »če kupiš fantiču zibko. Nobenemu nič mar, tvoje | A |
oženi se!« . / . / stran 213 . / »Prav govoriš, | Luka, | « je potrdil župan.»Franceta bomo oženili. | A |
mi nevesto.« »Kaj bi ti pravili?« je povzel | Luka. | »Saj vendar vsi vemo, da te čaka Jančarica.« | A |
tresel. »Ali si jo kdaj že vprašal?« je hitel | Luka. | »Ali meniš, da ti bo v hišo tiščala in te prosila | A |
boš sam, res ne bo nikoli nič,« je začel spet | Luka. | »Dokler je bil še Blaž živ, si se motovilil | A |
Ljudje ti roge kažejo.« » | Luka, | saj ti ne veš!« »Vem, prav dobro vem; poguma | A |
Matic, pogum!« | Luka | je dvignil kozarec in po sili trčil ob Francetovega | A |
izpregled.« »Presneto te je otvezla,« mu je pomagal | Luka. | »Saj te še v opalto ni več.« | A |
če bi bil krompir do binkošti v tleh.« »Veš, | Luka, | kar ga ti spraviš v zemljo, ga jaz s figo potaknem | A |
»Pa ga vsaj na svoje!« se je užaljen kajžar | Luka | lotil Petrina. Petrin ga pa ni poslušal, vstal | A |
do petdesetega leta.« »Ti tudi!« je zaklical | Luka, | jezen, da mu je Petrin zavrl prej besedo. »Jaz | A |
še puško; saj imaš tisti turški pihalnik.« » | Luka, | tiho!« se je oglasilo več mož naenkrat. »Petrin | A |
Oči so iskale in vpraševale. In kajžar | Luka | je izpregovoril: »Matic, ko bi bil jaz tak hrust | A |
zasmejale. »Pssst,« je dvignil prst Petrin. » | Luka, | ti si vinski in ne veš, kaj govoriš, ko nisi | A |
pravi privezan? Saj ni tele!« se je spet vtikal | Luka. | Petrin je pograbil malega Luka, zasukal mu roke | A |
spet vtikal Luka. Petrin je pograbil malega | Luka, | zasukal mu roke na hrbet in jih začel navijati | A |
roke na hrbet in jih začel navijati kvišku. | Luka | je klel, ljudje so si tolkli ob kolena. »Vidiš | A |
kako narobe?« je iztegal in si ravnal roke | Luka. | »Narobe; to se pravi: glava pade v noge in noge | A |
v noge in noge stopijo v glavo. Boga hvali, | Luka, | da si taka pokveka.« »Pojdimo pit,« je silil | A |
popivati in kvartati ...« je pritegnil hlevar | Luka | ter s svojim dostavkom znova razpihal žerjavico | A |
nekoliko hripavim glasom klical hlevarja. » | Luka! | « Ker ni bilo odziva, je stopil na dvorišče | A |
noseč v vsaki roki prazno golido. »Kje je | Luka? | « se je zadrl Gradnik. »Ne boste ga več | A |
boste ga več videli. Kakor vsi drugi, se je tudi | Luka | naveličal služiti za plačo o svetem Nikoli, | A |
Če je kdo na Belem dvoru postopal, ni bil to | Luka | niti kdo izmed poslov ...To itak sami najbolj | A |
določeni uri prišel ponj Hojanov najstarejši sin | Luka, | močan, toda neroden, že preko štirideset let | A |
Na meji hribovskega in dolinskega sveta je | Luka | odslovil spremljajoča otroka, češ da se pričenja | A |
ne vem, ali bosta smela k nam,« je podvomil | Luka | in lagodno postavljal noge po razvoženi in izprani | A |
tuj človek, vaša sorodnica je - kakor jaz!« | Luka | se je namrdnil. »Samo našemu očetu ne | A |
»Na tisti beračiji?« je zaničljivo zategnil | Luka. | »Tam si se igral, ne pa delal. | A |
poslušal, kaj je na nadaljnji poti kvasil zgovorni | Luka, | dokler ni ta zlovoljno utihnil, ko je sprevidel | A |
vrati. Ob pogledu na znamenje žejnih ljudi je | Luka | ustavil svoj gorjanski korak. »Ti fant | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |