nova beseda iz Slovenije
konvencija, se pravi arbitrarnost, ne pa toliko | logika. | Prav zaradi tega je esperanto za učenje tako | B |
rešitev uporabljamo v vseh primerih. Vedno odloča | logika, | ne pa kaprica krajevne ali časovne rabe.Ta občutek | B |
čeprav bi za mednarodno rabo bila bolj pomembna | logika | (kar pa je ravno moč esperanta); v načelu neobvladljiva | B |
zadnje podrobnosti. Domača jim je bila formalna | logika, | igrali so se lahko s pojmi iz filozofskega leksikona | B |
pobral. Svojo vlogo je spet prevzel razum, | logika | je še zadnjič vodila po stari rutini v stranišče | B |
predpostavke, na takih osnovah še tako inteligentna | logika | ne vodi drugam kot v slep rokav.Reka pa teče | B |
trmoglavil naprej, ne bi bilo dobro. Proč razum, proč | logika, | sedaj samo opazuj, Tomo... Kaj, kam hočem | B |
revolucije spontano tudi konstituiralo. Ta | logika | gre seveda težko skupaj z našo zahodno zgodovinsko | B |
Ritensko sva se umikala. | Logika | je narekovala, da je to edino pametno. | B |
se srečala še enkrat, a večidel bežno, kajti | logika | osvobodilnega boja me je nujno vezala na politiko | B |
anonimen. Njegov svetovljanski nastop, njegova | logika, | pa tudi duhovniško dostojanstvo, čeprav svojega | B |
rekel francoski učenjak Konkordat? »O, zavozlana | logika! | «Še bolj pa se ta logika zavozla v nadaljevanju | B |
»O, zavozlana logika!« Še bolj pa se ta | logika | zavozla v nadaljevanju tega odstavka, kjer berem | B |
življenjem in smrtjo. Odločila je neizprosna | logika | borbe...«To je spet primer starega krotovičenja | B |
vojnega časa prebil izven slovenskega ozemlja. | Logika | dogodkov je belo gardo in oficirsko plavo gardo | B |
. Hegel s precejšnjo mero cinizma pravi, da | logika | "od Aristotela ni naredila nobenega koraka nazaj | C |
se po vsem videzu zdi sklenjena in dovršena". | Logika | je torej potrebna preoblikovanja, alternativnega | C |
* V primerjavi s Fenomenologijo je Heglova | Logika | "osvobojena" zgodovinskosti, njeno gibanje ni | C |
Late Capitalism" ("Postmodernizem ali kulturna | logika | poznega kapitalizma"), ki je izšel leta 1984 | C |
Late Capitalism (Postmodernizem ali kulturna | logika | poznega kapitalizma) pred Jamesonovimi zgodnejšimi | C |
totalizacije v delu Postmodernizem ali kulturna | logika | poznega kapitalizma. * * * | C |
Razlaga naskakuje razlago. Ena | logika | duši drugo.Ena redukcija ubija drugo. | C |
zgolj kot upiranje naravnim vzgibom, katerih | logika | mi narekuje, da ljubim tistega, ki mene ljubi | C |
paradoksno, zgled sv. Martina opozarja, da je | logika | potlača bolj ali manj navzoča v vsaki dobrodelni | C |
jih vpreže v pogon egalitarizacije. Dinamika, | logika | strasti je izrabljena za to, da je dosežen maksimum | C |
paradiž konstituirale kot paradiž. Sama notranja | logika | Elsterjevih "stanj, ki so po svojem bistvu stranski | C |
njegovo pomočjo se poraja razmerje jaz-ti. Saj je | logika | človeške besede hkrati logika človeške misli | C |
jaz-ti. Saj je logika človeške besede hkrati | logika | človeške misli, a ne le izraz razuma / logosa | C |
bilo prej, vezana ali nevezana beseda? ... | Logika | pravi, da je prej proza".Nasprotno Jakob Kelemina | C |
Kolikor je slovstvena folklora alogična, toliko ji | logika | ne pride do živega." Zato hoče opozoriti na | C |
Triglav, kjer Slovenci živimo,/ Vidiš tvoja | logika | je mimo. A misliš, da če enga udarš, da si | C |
tematizacij preteklosti. Zdi se, da je že sama | logika | doživljanja narodov kot kompleksnih organizmov | C |
razvojni proces, ki ga določa neka notranja | logika | ter je nekaj docela drugega kot zgolj zapovrstno | C |
rezultat tega gibanja je življenje. A s tem se | logika | vznika smisla kot stičišča pluralnosti na sebi | C |
Zelo uporaben se nam zdi tudi izraz »družbena | logika | besedila«, s katerim Spieglova opozarja na dvojnost | C |
francoske revolucije je dovolj gosto stkana, da je | logika | dogodkov skoraj v celoti razumljiva in bi znala | C |
uvrstil kot avtor izjemnih knjig Pripovedna | logika: | Pomenska analiza zgodovinarjevega jezika ( | C |
kontekstov sem hotela ponazoriti s frazo »družbena | logika | besedil«, izrazom, ki poskuša v enem, a zapletenem | C |
dvisnosti pri ustvarjanju pomena. V pojmu »družbena | logika | besedila« je tako prikrito prepričanje, da smo | C |
je zategadelj obvladovalo širše področje ... | Logika | stvari je bila pač takšna, da so bili ti zgodovinarji | C |
še ne deluje tržna, temveč povsem delitvena | logika, | ki se preoblači v tržno.Pri delitveni logiki | C |
je že samo po sebi oblika kapitala. Sodobna | logika | globalizacije razvija nove oblike kapitala in | C |
slediti enemu, včasih drugemu pristopu. Njena | logika | je naslednja: če je organizacija podjetja v | C |
samega sebe užitki varnost dežele zrela ljubezen | logika | ljubezen poslušnost vljudnost odgovornost samoobvladovanje | C |
človeški primeri pa nas prepričujejo, da takšna | logika | in takšno pravilo pogosto ne veljata. Drugi | C |
II. | Logika | smisla 1. | C |
V Logiki smisla Deleuze dokazuje, da lahko | logika | smisla opravi nalogo izluščenja in udejanjenja | C |
izluščenja in udejanjenja strukture, da torej | logika | smisla vzdrži preizkus geneze in da je popolna | C |
mišljenje moč biti'. Moje izhodišče je, da tudi | logika | teles ni popolna ontologija, kolikor ji ne uspe | C |
kolikor ji ne uspe pojasniti, zakaj je bila | logika | smisla, zdaj poimenovana ojdipska prevara, nepopolna | C |
oziroma navidezno popolne ontologije. Če je bila | logika | smisla res nepopolna, ali kar je isto, dvojna | C |
dvojna, dualistična, fenomenološka, potem mora | logika | telesnega, ki želi biti popolna ontologija, | C |
nepopolne ontologije ustvarila popolno, toda tega | logika | teles v Anti-Ojdipu ne zmore.Od kod torej kljub | C |
teoriji singularnosti obvladuje dvojna časovna | logika | (Čas biti) oziroma dilema med nerazločljivostjo | C |
toda na drugi strani stoiška fizika, še bolj pa | logika | oziroma dialektika poznata in implicitno priznavata | C |
telesa in čigar pravo ime je dogodek. Stoiška | logika | in dialektika šele prek te ravni postaneta vednosti | C |
matematična trditev hkrati resnična in nujna. Stoiška | logika | pa nujnost definira le kot zvrst resničnega | C |
odprto. Edini napotek razumevanju daje stoiška | logika: | izdolbsti vrzel v telesa in zadržati to vrzel | C |
II. | Logika | smisla 1. | C |
renesanso šele v času, ko je tudi sama formalna | logika | z Russellom trčila ob paradokse predikacije | C |
govorita prav o običajnem jeziku, ki ga najeda | logika | smisla.Toda to je le prvi korak subverzije, | C |
smisla zoper običajni jezik; v drugem koraku | logika | smisla vzpostavi površino, kjer gre tok dogodkov | C |
podan pomen" oziroma designirano. Vendar kadar | logika | govori o dimenzijah jezika, izpeljuje Deleuze | C |
neučinkovitosti propozicij v stoiški logiki, kajti stoiška | logika | je v atributivnih propozicijah odkrila dimenzijo | C |
naddoločeno s smerjo subverzije, ki jo daje | logika. | Prav s tem Aličin svet zgublja svojo verodostojnost | C |
idejo popolne ontologije. Videli smo, da se je | Logika | smisla končala z nekim nerazločevanjem, ki ga | C |
Ojdipu začenja z vprašanjem, s katerim je končala | Logika | smisla: kako je mogoče, da se lahko potlačitev | C |
pozitivno, kot neko heterogenost. Prav tu je | Logika | smisla trčila ob svojo mejo, kolikor tega razmerja | C |
ostaja ujeta v pot subverzije, ki jo ponuja | Logika | smisla, to pa je prav pot Ojdipa, se pravi spodvita | C |
dopolnimo z nečim tretjim. Ista dualistična | logika | se je Deleuzu zapisala tudi v Anti-Ojdipu, kjer | C |
umetnika" v zahodni kulturi), se razkrije skrita | logika | ekskluzivizma, s katerim sta podloženi modernistična | C |
vedeti, da kartezijanski "mislim, torej sem", | logika, | ki poganja modernistično umetnostno teorijo | C |
ali formalističnega užitka). Ta disciplinarna | logika | uokvirjanja in njena posledična potlačitev interpretativne | C |
164, slov. prevod "Kaj jedo kiborgi? Oralna | logika | v informacijski družbi", prev. Mojca Krevel | C |
formalizem op. 341; modernistični notranja | logika | op. 376 Forster-Hahn, Françoise moški body art | C |
op. 566; o estetiki op. 299; formalistična | logika; | sodba op. 299 Kaprow, Allan op. 166; Drugi op | C |
316 pogled moški patriarhalni; pervertirana | logika | Poirer, Richard o narcizmu / body artu op. 109 | C |
simbolni pojem", vendar si tudi "povsem drugačna | logika" | zasluži pozornost.Prav to je projekt, ki bi | C |
skupnim imenom rganon; mednje sodijo formalna | logika, | znanstveno dokazovanje [apódeixis] in dialektika | C |
nanje vplivale biblična eksegeza, sholastična | logika | (tematsko pridiganje, v katerem so se nizali | C |
pa je eden od petih sestavnih delov retorike. | Logika | je uporabljanje silogizma.Kaj govornik ne uporablja | C |
gramatika; preučevanje metode predajanja, kar je | logika, | ter preučevanje tistega, s čimer povečamo jasnost | C |
tolmačenje retorike nova znanost, še posebno nova | logika | Descartesa in Pascala v Franciji ter Locka in | C |
postavila tradicionalno retoriko pod vprašaj. Nova | logika | je, če jo izrazimo v skrajni obliki, trdila | C |
Locke, John, | logika. | Glej dialektika. | C |
prišel čas, ko bo tudi v našem prostoru zavladala | logika | kapitalskega trga. Kljub povedanemu slovenska | D |
z ladjo, ki ima urejene sindikalne razmere. | Logika | je preprosta - tovor je na ta način varnejši | D |
v letu 1998 ustanovila tudi soseda Italija. | Logika | je preprosta!Tovor je »kralj« pomorskega sveta | D |
zključitve: Slovenija 6, Portugalska 8. Tekmovalna | logika | je krepko pričala v prid Jerasovih igralcev | D |
umorjenih in izginulih ljudi je ostalo in pravna | logika | razlage človekovih pravic iz sodbe sodnikov | D |
političnega ter literarnega, pri čemer spet deluje | logika | perspektive: vključenost aktualnih zunajliterarnih | D |
v sicer prelomnih šestdesetih. Scenografska | logika | spuščanja in dviganja kulis ni nič bolj bistra | D |
lahko zanikal, da je nujno potrebno, da so.« | Logika | se nam morda zdi sprevržena, tuja nam zanesljivo | D |
Judov je bilo zgodovini pripisano Nemcem. Enaka | logika, | ki velja za odgovornost Avstrije, velja tudi | D |
pripeljali s svojimi vozili. Ne vem, kakšne vrste | logika | stoji za tem.Če bi res držalo, da lokal brez | D |
ponavadi rešuje glasba. V njej je drugačna | logika | - logika melodije, harmonije, ritma, logika | D |
rešuje glasba. V njej je drugačna logika - | logika | melodije, harmonije, ritma, logika kontrapunkta | D |
logika - logika melodije, harmonije, ritma, | logika | kontrapunkta, kontrasta, logika hitrosti in | D |
harmonije, ritma, logika kontrapunkta, kontrasta, | logika | hitrosti in mirovanja. In tako smo - po dolgih | D |
povezovanje in še enkrat povezovanje. Tu je vsa | logika. | Je pa pri tem po mojem mnenju pozitivno, da | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |