ljubica (101-200)

ne odprete lobanje. DOKTOR (tiho): Molči,	Ljubica,	prosim te.Pijan je.	A
Akutno stanje.	LJUBICA	(glasno): Ne bom molčala, a veš, da ne bom	A
s tem, ki kriči name, ki se mi posmehuje.	LJUBICA	(hoče leči k Simonu): To je moj ljubi, moj	A
norost, voda in kri, sovraštvo in ljubezen ...	LJUBICA:	Satan!Satana ima v glavi, Tilnik. Odprite mu	A
prišepa v ospredje. SIMON: ... povej pianistu,	Ljubica,	naj že zaigra . . . naj slišim...Veliki briljantni	A
strani majhen oder za goste, na njem trije stoli.	Ljubica	z risalnimi žebljički pritrjuje svoje slike	A
Oblečena je v rumeno obleko.	LJUBICA	(tiho poje) Beauty is so rare a thing	A
Rdeči madeži, curki.	LJUBICA:	Moj ljubi brez noge plesat grem z njim ...Have	A
Ogleduje si slike. DOKTOR:	Ljubica,	kaj pomenijo te slike? Ljubica gleda svoje	A
DOKTOR: Ljubica, kaj pomenijo te slike?	Ljubica	gleda svoje roke, rdeče od slikarske barve,	A
barve, vije jih po zraku in si jih ogleduje.	LJUBICA:	Moja mlada kri in vroča in tvoje lepo staro	A
... ti pa pojdi in prinesi stare slike.	LJUBICA	(še zmeraj vije rdeče roke): Ni - mam.(Začne	A
Zdaj mi reci samo še to, da si jih uničila.	Ljubica	si žvižga in kima. Doktor sede na stol.	A
(Odhaja.)	LJUBICA	(za njim): Ti si mesar, Tilnik. VOLODJA	A
VOLODJA (se obrne, pomenljivo kima): Tako?	Ljubica	ga napeto gleda.Volodja se mirno obrne in hoče	A
Volodja se mirno obrne in hoče oditi.	LJUBICA:	Pridi, zavezala ti bom kravato. Volodja spet	A
Stopi tesno k njej. Medtem, ko	Ljubica	govori, se ga dotika z rokami po obrazu, po	A
po rokah in - povsod ostanejo rdeči madeži.	LJUBICA:	Močan si.Kadar je kdo močan, ima prepletene	A
Emerik za klavirjem.	Ljubica	si umiva roke s tekočino iz steklenice. Emerik	A
steklenice. Emerik vstane in ji izroči šopek rož,	Ljubica	jih vrže po klavirju.Kapetan je v pološčenih	A
Ne more biti kdo drug.)	LJUBICA:	Kako lepo govori. VOLODJA (pomigne Doktorju	A
Odšepa po hodniku proti svoji celici.	LJUBICA:	Pesticidi... PLESALCI: Pesticidi?... Pesticidi	A
Volodja gre po Ljubico, nekajkrat se zavrti z njo,	Ljubica	mu ne sledi, nesmiselno stopa ob njem.Volodja	A
strojem. Steče proti stopnicam. na katerih sedi	Ljubica,	hoče kar čez njo. KLARA: Simon!	A
KLARA: Simon! . / . / stran 71 . /	LJUBICA	(grobo): Nobenega Simona ni tukaj. Klara	A
(Karlina prihaja.)	Ljubica,	glej, kaj sem ti prinesla!Kaj dobim za plačilo	A
življenju rekel: Ja! Dobro jutro, medvedek mali,	ljubica,	moj angel, moje vse!Kje si?	A
Vrne se k nji. Pomisli,	ljubica,	da mi je dolgčas! JACINTA: Pri meni dolgčas	A
padale v moje naročje!... PETER: Goníla bova,	ljubica,	še tó noč in še to uro po široki rávni, čez	A
ZARNIKOVA, njuna rejenka OLGA, Mlakarjeva	ljubica	VRANČIČ, notar FROLÈ, urédnik	A
vsakega vzroka? Po mestu govoré, da si njegova	ljubica.	In brez razloga?	A
ljubiš več in obupavaš. STRNÉN: Razumi me,	ljubica	...Ker te ljubim, nečem, da bi me kdaj zarad moje	A
Izlije po tleh in natoči znova. Pij,	ljubica!	PAVLA: Dovolj ... MLAKAR: Zdaj si pri meni	A
MLAKAR: In takó bo ostalo zmerom ... zmerom,	ljubica	... Ne žalosti, ne smrti, - samo večno, neizmerno	A
Moje solze že niso več tako blizu kot tvoje,	ljubica.	GROZDANA Čakaj.	A
zabola. GERON Kdo? MENIH Slovenska žena,	ljubica	njegova. GERON Dala mu je zasluženo plačilo	A
Žagar. Njegov sin Matijče. Metka, njegova	ljubica.	Kregar, nje oče.	A
gospodar, če hočem biti, o, vse bo dobro! Ti	ljubica,	ti, kako si boječa. (Jo poljublja.) Ančka	A
Ančka, če bi vedela, kako sem srčen in pogumen.	Ljubica	moja, ti, kako boš vesela, ko se bom vrnil!	A
Kaj se je zgodilo z menoj?! Amerikanec.	Ljubica!	Ljubica zlata! Ema. Oh ne!	A
Ljubica!	Ljubica	zlata! Ema. Oh ne!Oh ne!	A
hočeš, Katinka, da zate storim, predražestna	ljubica	moja? V obrambo za tebe se nič ne bojim, nič	A
kak dolgo bo trpelo to? Kak dolgo še, oj	ljubica,	obračala boš preč oko? A niso usta vprašala	A
presrčnó ljubezen prejšnjih dni nazaj! Oj	ljubica,	brezsrčnica, kak dolgo bo trpelo to, pa ne,	A
v to Jeriho mesto. In grozen je s tabo res,	ljubica,	križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš! In če te	A
Poklon Hvala lepa za besede lepe, hvala lepa,	ljubica	mladenka! Bila je beseda tvoja sladka, ah, in	A
zelenih, na stezicah osamljenih mislim náte,	ljubica.	Tu se je razlegala smeha polna govorica, da	A
kača si, mehka in živa ti, in blaženstvo je,	ljubica,	s teboj prebivati. Pa bodi kača, ljubica, a	A
prebivati. . /\ .. stran 38 . \/ Pa bodi kača,	ljubica,	a jaz Laokoont, Trojanci pa zijajo naj na nas	A
sladko suženjstvo jaz grem le tvoje, draga moja	ljubica,	nazaj! Na Krki Tiha in nema se vije krog	A
in nema se vije krog mesta in ga objema kot	ljubica	zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka	A
Adijo, adijo!	Ljubica,	naj se obličje ti zjasni, ljuba, ne joči nikár	A
me car. Da se še ljubiva, da se še vidiva,	ljubica,	upaj, morda še kdaj ali morda ne prideva nikdar	A
nji priti bilà vse dni moja želja edina... O	ljubica	ti, neusmiljena si še bolj kot svetà Katarina	A
sobici tam luč gori, enajsto zvon naznanja, moja	ljubica	sladkà prelepe sanje sanja. Vsaj eden njenih	A
sprla je; sit sem bil do grla je. Tretja moja	ljubica	je vitka bolj kot smreka sred lesá, in do zadnjega	A
bodeš ljuba sred srcá. Saj če boš zbledela,	ljubica	blondinka, v rokah boš imela: kodrolaščka -	A
»Angelina, čuješ potok?« Toda	ljubica	molči. Kamor koli hodim Kamor koli hodim	A
želijo si po stari domovini. Nič več te ni,	ljubica	prejšnjih dni, v meščank naših pisanem krogu	A
ljuba, šetala, raj sladki mi obetala, pa kje si,	ljubica,	zdaj ti, in kje, oh kje pa jaz. Že pozna je	A
ah, kje naj iščem te, povej? Oh, kje si,	ljubica,	zdaj ti, in kje, in kje pa jaz! Pod vrbami	A
lani je ljubila me, a letos zapustila me je	ljubica	mojà. In še je zima in še ni rož, pa že pride	A
besedo si trdó izustil, da vesela več ne bo!	Ljubica	je belo roko dala, proč se obrnila je, žalosti	A
Postal sem lahkokril škrjanček, torej čuj me,	ljubica,	ne suj me s praga! Oj tisoč zank in spon in	A
zemljo hiteči jastreb bistrooki. Ali jaz,	ljubica,	nisem skozi oči milino videl ti v grudi neverne	A
potok dereč, kot oblak nad ravninami gnani in,	ljubica	lepa, nikoli midva se ne vidiva več! Če pa v	A
Dober večer! Prišla je	ljubica,	dete pomladi, z mehkim me glasom pozdravila	A
blaženstvu koplje se duša mojà. »Čudež si,	ljubica,	ti naredila, smrt ti od mene pahnila si; zopet	A
se nad valove tiho, radovedno sklanja, sladka	ljubica	me zove, kakor da lehno pozvanja: »Zdrami se	A
čebela, ki lep ji je in dober cvetek vsak o	ljubica,	in ti si jim verjela! Prišla je siva starka	A
je začela vse ljube, kamor sili moj korak o	ljubica,	in ti si jim verjela! »Čez leta tri!« takó sem	A
Seveda, on se ti ponuja, sili, kaj ne da,	ljubica?	- Ne boš, ne boš!	A
dosti! Če ti ne verješ, pa ti Bog oprosti, o	ljubica,	a srce, ti obupaj! II Kaj more biti bolj resnične	A
kako iskren je, pokazale so mehke mi oči, ah,	ljubica,	če loči nas življenje, po smrti nama več ločitve	A
toda jasnejše je moje srce, pridi, poglej, moja	ljubica	krasna, v mojega srca globoko morjé, kdo tam	A
tam caruje in kdo tam žari? Nisi li morda, o	ljubica,	ti?... III S sliko to v srcu grem ljubo po loki	A
te prijazno gledajo, . /\ .. stran 203 . \/	ljubica,	krasnà poljana, pa v naročaju drži in šepeče	A
me ne gledi kakor hudiček!... Še en poliček,	ljubica	moja, hôja, di, hôja! Vidiš jo, vidiš, od kod	A
hôja! Vidiš jo, vidiš, od kod pa prideš,	ljubica	mila, jaz sem pa mislil, da si ti name že pozabila	A
te, sem mislil, drugi objame, hôja, di, hôja,	ljubica	moja! Ná mi tu kito, ná za spominek!	A
najina srca vedno vesela... Hôja, di, hôja,	ljubica	moja, še ti bom rekel: ljubica, zbogom! Že je	A
Hôja, di, hôja, ljubica moja, še ti bom rekel:	ljubica,	zbogom! Že je pritekel dan beli, jasni...	A
224 . \/ skrije se, vgasne... Hôja, di, hôja,	ljubica	moja... Kaj si storila, da si ti mene zdaj zapustila	A
si ti, draga moja, storila... Hôja, di, hôja,	ljubica	moja! Aj, jaz pa pojdem v belo gostilno, aj	A
solze debele kapajo doli... Hôja, di, hôja,	ljubica	moja!... Romarski berač Kak ste, romarji,	A
sezuje se, da se blešči na svetlem soncu. čim	ljubica	sramuje se! Za spomin 1 Kadar Te zagledam	A
moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje!	Ljubica,	ti bodi mi izvor sreče - smrt po delu sladke	A
stran 52 . / Do srca velíko íma oblast vojšakov	ljubica,	presvítla čast, préd, ko de preteče let′ in	A
muditi. Podpaši, vrzi ročnama na vranca zad se,	ljubica!	Z nevesto danes spati, sto moram milj dirjáti	A
majka, prinesíte vína, hrábro jo zalíjmo.	Ljubica	v domači vási, zdaj so túkaj drúgi čási,	A
”Ali se mi sanja ...?“ Trudna, bleda	ljubica	nekdanja tiho duri v sobico odpahne in	A
jadno obupuje, z njimi se pojí ... Zanje,	ljubica	nezvesta hvala, hvala tí!...	A
zasíje le enkràt ... . / . / stran 234 . / OJ	LJUBICA	KRASNu, POGLÉJ Oj ljubica krasnà, pogléj	A
OJ LJUBICA KRASNu, POGLÉJ Oj	ljubica	krasnà, pogléj kakó veselo solnce síje;	A
DANES JE PO SEMNJ� Danes je po semnjí moja	ljubica	hodíla, lepo srčece medeno zame je kupíla	A
spominjaš morda na nekdanje lepe dní?	Ljubica,	nikar ne jokaj, kaj ti bo sedàj spomín?	A
nocoj, Milena, vroče, kot te ljubim jaz ...	Ljubica,	- ostani ...!“Plašen pógled iz očíj nedolžnih	A
IZ LEPIH ČASOV Oj	ljubica	iz prejšnjih dni, iz polpozabljenih jasnih	A
v snegu škriplje pod nogami cesta, lepa	ljubica	mi je nezvesta, v srcu mojem pa je hladna	A
gledala devica, v stran sem se obrnil jaz.	Ljubica,	le hitro, hitro, ne obračaj se nazaj:	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani