nova beseda iz Slovenije
pijače sprožila apetit po tujih naložbah, da bo | kultura, | ki jo zastopa ta pijača, zbudila zvedavost mladih | D |
Jugoslavijo bi bila »nesrbska jugoslovanska | kultura, | ki bi bila dovolj močna, da bi se lahko uprla | D |
porabnikov okrog skupnih interesov. Njegova narava in | kultura | izhajata ne toliko iz načrtov neke projektne | D |
povezavi z dejavnostmi, kakršne so izobraževanje in | kultura. | Večina članic zdajšnjih Evropske unije se | D |
vsakdanjosti navadnih smrtnikov le prezir. Moderna | kultura | postane predmet umetnikove provokacije.Vsem | D |
mora biti vse (in vsi) - politika, znanost, | kultura | - podrejeno primatu ekonomskega.V tem neoliberalni | D |
Karlovška 22, Ljubljana | Kultura | med dokumenti in prakso Na lažnem prestolu | D |
To ni nič novega. | Kultura | od nekdaj nastopa v tej nesrečni dvojni vlogi | D |
globalizacija in EU, naš novi dom. V praksi pa je | kultura | potisnjena na obrobje.Vzroki za njen kilavi | D |
neodvisnosti je vodil Janez Drnovšek, tehnokrat, ki ga | kultura | ni zanimala, podobno velja tudi za Antona Ropa | D |
a je za delovanje družbe docela postransko. | Kultura | tudi ni dovolj tečna (kot na primer zdravniki | D |
treba forsirati izobraževanje, ki enako kot | kultura | ne daje takojšnjih otipljivih rezultatov.Za | D |
ki niso ravno naklonjena elitni kulturi. Tako | kultura | tudi v teh plasteh ni deležna tiste podpore | D |
trivializacijo, kulturne navade lahko začno usihati, pop | kultura, | izjemno pomembna tudi za nacionalno zavest in | D |
Skratka, politika mora imeti pred očmi celoto. A | kultura | je tudi za razvoj zanesljivo pomembnejša, kot | D |
balkanizacijo nacionalnih držav, v katerih se ena | kultura | postavlja nasproti drugi, ljudstvo zoper ljudstvo | D |
k novemu pomenu lokalnega. Izraz »globalna | kultura« | pa tako in tako zavaja v zmoto.V resnici namreč | D |
odnose urejajo dogovorno, enakopravno s pogodbo. | Kultura | in vzajemno spoštovanje dodatno preprečujeta | D |
vzajemnega spoštovanja, poznavanja stvari, skratka | kultura. | Le tako se opredeli status univerze in zagotovi | D |
odgovoril takole: umetnost je to, kar delamo, | kultura | je to, kar drugi delajo nam.Tovrstna sintagma | D |
naredi svoje življenje za umetnost. Kako »se | kultura | dela nam« in kako umetnost počasi izgublja vsako | D |
prezentira le še kot patologija, ki pa jo spet | kultura | predela in navsezadnje tudi predelano sprejme | D |
institucionalizirati to neujemljivo relacijo do sveta, | kultura, | da bi se lahko vzpostavila kot politična in | D |
neproduktiven pa je, kadar se vloge zamenjajo na način: | kultura | je to, kar delamo, umetnost je to, kar drugi | D |
zna premisliti lastnega roba: kaj pa, če je | kultura | vendarle to, kar delamo drugim, ko vzpostavljamo | D |
. / . 2003.11.25 prva.txt:17921 . / | Kultura | bivanja Kopalnica ni več najmanjši prostor | D |
J. Š. A. | Kultura | pred procesom decentralizacije in regionalizacije | D |
danes še okrogla miza na temo Duševno zdravje in | kultura, | jutri predavanje gosta s sodelujočega inštituta | D |
Jure Dobovišek | Kultura | pred procesom decentralizacije in regionalizacije | D |
celotnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru. | Kultura | kot generator gospodarskega razvoja Na decentrali | D |
uresničevanje prednostnega cilja, po katerem bo | kultura | vse bolj razvojna kategorija, generator gospodarskega | D |
prednostnih ciljih pridružuje tudi slovenska | kultura, | saj sodobne komunikacijske možnosti lahko prispevajo | D |
Bavarska, ne pa tudi Nemčija kot federacija, saj | kultura | spada v regionalno, deželno politiko.Kot umetnik | D |
Slovencem ostalo samosvojega, bosta nacionalna | kultura | in lasten jezik.Če bomo izgubili ta dva, bomo | D |
je pripravljen pogovarjati, je etika. In pa | kultura. | Tej je tako naklonjen, da je ustanovil neprofitni | D |
Splošno priznano dejstvo je, da sta jezik in | kultura | rodila in ohranila slovenski narod, a hkrati | D |
rodila in ohranila slovenski narod, a hkrati | kultura | ni bila ena in sama, temveč razvejena, heterogena | D |
vprašanje, od kod izvira takšna alpska popularna | kultura | slovenstva. Znano je, da Valvasor v svojem | D |
imaginarij, v katerem se še danes stikajo šport, | kultura | in nacionalna identiteta. Kot simbol se je | D |
govori o »trku civilizacij«. Res je, da sta | kultura | in identiteta dostikrat v osrčju najbolj zapletenih | D |
zapletenih konfliktov sveta. Vendar pa lahko | kultura | in identiteta postaneta tudi rešitev problema | D |
za dodatne egipčanske funte. Tako se njihova | kultura | vendarle ohranja in prodaja. Sinajski polotok | D |
slovenskega prostora. Še tam, kjer italijanska | kultura | domuje dlje časa od slovenske, nas je Italijanov | D |
knjigah, v družinah, na cesti, povsod vlada | kultura | nasilja, to je kultura smrti.Za denar se ubija | D |
na cesti, povsod vlada kultura nasilja, to je | kultura | smrti.Za denar se ubija, za užitek se omamlja | D |
poveličujejo junaška dela slovenske kulture. Beseda » | kultura« | je med najbolj pogosto izgovorjenimi v slovenskem | D |
priljubljene kulturnopolitične oddaje na temo slovenska | kultura | in prosveta - to naša bo osveta.Kulturniki zagovarja | D |
bikoborbami, ne s čokolado - temveč s kulturo! | Kultura | in z njo knjiga naj bo v funkciji rodovne razpoznavnosti | D |
1983. Zagovarjal je tezo, da bo le množična | kultura | našla pot do srca preprostega človeka. Kakor | D |
problemska sklopa: sodobni jezik, literatura in | kultura | ter zgodovina jezika.Velik del referentov se | D |
starostna skupina med 15. in 30. letom. Čeprav je | kultura | gledanja filmov, vsaj v glavnem mestu, dokaj | D |
strinjava oba z Repetom: »Pomembno je, da levičarska | kultura, | ko se enkrat odloči, da bo razmislila o dejstvih | D |
kjer je neinstitucionalna oz. alternativna | kultura | in je bil predviden tudi prostor za umetniške | D |
tudi aranžmaji,« pravi Zalokar in doda, da je | kultura | cvetja in aranžmajev, tudi novoletnih, v tujini | D |
bilo tudi sedež halštatskih veljakov, njihova | kultura | pa je bila tam najmočnejša med 8. in 4. stoletjem | D |
ne ogleda tistega, kar ga zanima; tudi to je | kultura, | ki pa ne stane toliko kot koncert Marjane Lipovšek | D |
Zdaj sem jaz tvoj gospodar!« Torej, kje tiči | kultura? | V sporah kulturnega doživljanja, da nas nekaj | D |
dosegli raven unije. To pomeni, da tradicija in | kultura | skrbnega odnosa do premoženja obstajata. Izkušnje | D |
Tu se zablešči paradoks. Dominantna | kultura | nas kara v glavo: »Zakaj ste na holivudskih | D |
splošnimi standardi. Med njimi je tudi varnostna | kultura | zaposlenih, ki se kot kritični element izpostavlja | D |
naložbe v javno turistično infrastrukturo (šport, | kultura, | promet ...).O vsem tem, kako naj bi se država | D |
in spoznanje, da živa in dinamična slovenska | kultura, | povezana s tradicijo in njenimi izročili, daje | D |
paginacijo (ki vključuje prilogi Na kolesih in Pop | kultura) | in seveda s praznično Sobotno prilogo. Uredništvo | D |
Poupardom naju je najprej povezovala francoska | kultura. | Oba sva brala približno iste francoske pisatelje | D |
Kaj nam poje avtobus Ameriška | kultura | je štirikolesna, avtomobilska.Film Ameriški | D |
ZDA nekdaj tretji svet. Naša »avtobusarska« | kultura | je neizmerno bolj razvejena od ameriške. Spomnite | D |
proslavo, povezano s Primožem Trubarjem: » | Kultura | je razsežnost, ki prežema vse pore družbenega | D |
naložba v kreativno družbo. Umetnost, znanost in | kultura | so natanko to, so naložbe, ki gradijo in razvijajo | D |
vseh porah družbe so internetni priključki in | kultura. | Negujemo politiko varovanja okolja. | D |
to se je zgodilo v času, ko je bila socialna | kultura | na deklarativni ravni prežeta s solidarnostjo | D |
Pogovori o prihodnosti Slovenije Nova | kultura | dialoga Ustvarjanje razmer za demokratični | D |
niso ali so bila slabo zajeta, med njimi tudi | kultura | meščanstva in plemstva. Med pisce gesel je | D |
Zaradi tega so se cene v skupini »rekreacija in | kultura« | povečale za 1,8 odstotka.Kar za 7,2 odstotka | D |
Stoji in pade z Evropo Nacionalna | kultura | je za nas seveda slovenska, po ustavi je nosilec | D |
Evropski zvezi, nehala obstajati tudi nacionalna | kultura | in s tem slovenski narod kot tak? In narobe | D |
kulturno tradicijo. Samo v tem pomenu je slovenska | kultura | nacionalna, njen obstoj pa pogoj obstoju nacionalne | D |
lahko odloča samo vrednostni premislek, kaj je | kultura | in kaj je v nji nacionalno pomembno.Tu se odpira | D |
Tu se odpira še drugačen vidik. Je slovenska | kultura | res do kraja samoslovenska, »čista« in samobitna | D |
Za nacionalno kulturo to ne velja, slovenska | kultura | je bila od nekdaj del evropske kulture in s | D |
celo domača jim je bila skromno dodeljena. | Kultura | ne nastaja kar iz finančnih podpor in tudi ne | D |
domačih ali tujih kulturnih trgih. Nacionalna | kultura | je odvisna od duha, ki vlada v Sloveniji, in | D |
sodijo v Evropo kot kulturno tvorbo. Slovenska | kultura | je del takšne Evrope, vključno z Rusijo - s | D |
preteklosti, tako bo v prihodnje. Nacionalna | kultura | Slovenije lahko obstaja in se obnavlja samo | D |
v našem času. Od zunaj jo ogroža »globalna« | kultura | v obliki kulturne industrije filma, televizije | D |
Žrtev takšne industrije je v Evropi predvsem | kultura, | ki je več kot tržna zabava. Toda evropska kultura | D |
ki je več kot tržna zabava. Toda evropska | kultura | in z njo slovenska je ogrožena tudi od znotraj | D |
divjanja obeh velikih totalitarizmov? Nacionalna | kultura | stoji in pade z Evropo.Tej je pred sto leti | D |
Nacija? | Kultura? | V govorjenju o priključevanju Evropi je nekaj | D |
nastopi vloga nacionalne kulture kot branika. | Kultura | se znajde v precepu med fantazmo Evrope na eni | D |
politični in kulturni razcepi. A brž ko je | kultura | ujeta v precep med Evropo in nacionalno samobitnostjo | D |
razpetosti, izgubimo prav tisto, po čemer je | kultura. | V zvezi s tem lahko postavim tri kratke in | D |
1. | Kultura | je univerzalna.Sleherni umetnostni proizvod | D |
nacionalni kulturi vselej prekratko: ne gre za to, da | kultura | ne bi pripadala določeni nacionalni skupnosti | D |
nacionalni skupnosti in prostoru, temveč za to, da je | kultura | le po tem, da je zmožna seči onkraj nacionalne | D |
ukoreninjenosti in nagovarjati vse. V tem pomenu | kultura | nikoli ni le nacionalna ali evropska. 2. | D |
2. | Kultura | je razcepljena.Vsaka kultura nosi v sebi konflikt | D |
Kultura je razcepljena. Vsaka | kultura | nosi v sebi konflikt in pluralnost oblik, nikoli | D |
njene temelje išče v antiki (kot da antična | kultura | ne bi bila mnogoznačna in pluralna) ali v krščanstvu | D |
3. | Kultura | ni dovolj.Vsi kulturni proizvodi, vredni tega | D |
naboj in segajo prek odmerjenih meja kulture. | Kultura, | ki ni več kot kultura, še ni kultura.Vokacija | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |