nova beseda iz Slovenije

kultura (2.601-2.700)


pijače sprožila apetit po tujih naložbah, da bo      kultura,      ki jo zastopa ta pijača, zbudila zvedavost mladih  D
Jugoslavijo bi bila »nesrbska jugoslovanska      kultura,      ki bi bila dovolj močna, da bi se lahko uprla  D
porabnikov okrog skupnih interesov. Njegova narava in      kultura      izhajata ne toliko iz načrtov neke projektne  D
povezavi z dejavnostmi, kakršne so izobraževanje in      kultura.      Večina članic zdajšnjih Evropske unije se  D
vsakdanjosti navadnih smrtnikov le prezir. Moderna      kultura      postane predmet umetnikove provokacije.Vsem  D
mora biti vse (in vsi) - politika, znanost,      kultura      - podrejeno primatu ekonomskega.V tem neoliberalni  D
Karlovška 22, Ljubljana      Kultura      med dokumenti in prakso Na lažnem prestolu  D
To ni nič novega.      Kultura      od nekdaj nastopa v tej nesrečni dvojni vlogi  D
globalizacija in EU, naš novi dom. V praksi pa je      kultura      potisnjena na obrobje.Vzroki za njen kilavi  D
neodvisnosti je vodil Janez Drnovšek, tehnokrat, ki ga      kultura      ni zanimala, podobno velja tudi za Antona Ropa  D
a je za delovanje družbe docela postransko.      Kultura      tudi ni dovolj tečna (kot na primer zdravniki  D
treba forsirati izobraževanje, ki enako kot      kultura      ne daje takojšnjih otipljivih rezultatov.Za  D
ki niso ravno naklonjena elitni kulturi. Tako      kultura      tudi v teh plasteh ni deležna tiste podpore  D
trivializacijo, kulturne navade lahko začno usihati, pop      kultura,      izjemno pomembna tudi za nacionalno zavest in  D
Skratka, politika mora imeti pred očmi celoto. A      kultura      je tudi za razvoj zanesljivo pomembnejša, kot  D
balkanizacijo nacionalnih držav, v katerih se ena      kultura      postavlja nasproti drugi, ljudstvo zoper ljudstvo  D
k novemu pomenu lokalnega. Izraz »globalna      kultura«      pa tako in tako zavaja v zmoto.V resnici namreč  D
odnose urejajo dogovorno, enakopravno s pogodbo.      Kultura      in vzajemno spoštovanje dodatno preprečujeta  D
vzajemnega spoštovanja, poznavanja stvari, skratka      kultura.     Le tako se opredeli status univerze in zagotovi  D
odgovoril takole: umetnost je to, kar delamo,      kultura      je to, kar drugi delajo nam.Tovrstna sintagma  D
naredi svoje življenje za umetnost. Kako »se      kultura      dela nam« in kako umetnost počasi izgublja vsako  D
prezentira le še kot patologija, ki pa jo spet      kultura      predela in navsezadnje tudi predelano sprejme  D
institucionalizirati to neujemljivo relacijo do sveta,      kultura,      da bi se lahko vzpostavila kot politična in  D
neproduktiven pa je, kadar se vloge zamenjajo na način:      kultura      je to, kar delamo, umetnost je to, kar drugi  D
zna premisliti lastnega roba: kaj pa, če je      kultura      vendarle to, kar delamo drugim, ko vzpostavljamo  D
. / . 2003.11.25 prva.txt:17921 . /      Kultura      bivanja Kopalnica ni več najmanjši prostor  D
J. Š. A.      Kultura      pred procesom decentralizacije in regionalizacije  D
danes še okrogla miza na temo Duševno zdravje in      kultura,      jutri predavanje gosta s sodelujočega inštituta  D
Jure Dobovišek      Kultura      pred procesom decentralizacije in regionalizacije  D
celotnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru.      Kultura      kot generator gospodarskega razvoja Na decentrali  D
uresničevanje prednostnega cilja, po katerem bo      kultura      vse bolj razvojna kategorija, generator gospodarskega  D
prednostnih ciljih pridružuje tudi slovenska      kultura,      saj sodobne komunikacijske možnosti lahko prispevajo  D
Bavarska, ne pa tudi Nemčija kot federacija, saj      kultura      spada v regionalno, deželno politiko.Kot umetnik  D
Slovencem ostalo samosvojega, bosta nacionalna      kultura      in lasten jezik.Če bomo izgubili ta dva, bomo  D
je pripravljen pogovarjati, je etika. In pa      kultura.     Tej je tako naklonjen, da je ustanovil neprofitni  D
Splošno priznano dejstvo je, da sta jezik in      kultura      rodila in ohranila slovenski narod, a hkrati  D
rodila in ohranila slovenski narod, a hkrati      kultura      ni bila ena in sama, temveč razvejena, heterogena  D
vprašanje, od kod izvira takšna alpska popularna      kultura      slovenstva. Znano je, da Valvasor v svojem  D
imaginarij, v katerem se še danes stikajo šport,      kultura      in nacionalna identiteta. Kot simbol se je  D
govori o »trku civilizacij«. Res je, da sta      kultura      in identiteta dostikrat v osrčju najbolj zapletenih  D
zapletenih konfliktov sveta. Vendar pa lahko      kultura      in identiteta postaneta tudi rešitev problema  D
za dodatne egipčanske funte. Tako se njihova      kultura      vendarle ohranja in prodaja. Sinajski polotok  D
slovenskega prostora. Še tam, kjer italijanska      kultura      domuje dlje časa od slovenske, nas je Italijanov  D
knjigah, v družinah, na cesti, povsod vlada      kultura      nasilja, to je kultura smrti.Za denar se ubija  D
na cesti, povsod vlada kultura nasilja, to je      kultura      smrti.Za denar se ubija, za užitek se omamlja  D
poveličujejo junaška dela slovenske kulture. Beseda »     kultura«      je med najbolj pogosto izgovorjenimi v slovenskem  D
priljubljene kulturnopolitične oddaje na temo slovenska      kultura      in prosveta - to naša bo osveta.Kulturniki zagovarja  D
bikoborbami, ne s čokolado - temveč s kulturo!      Kultura      in z njo knjiga naj bo v funkciji rodovne razpoznavnosti  D
1983. Zagovarjal je tezo, da bo le množična      kultura      našla pot do srca preprostega človeka. Kakor  D
problemska sklopa: sodobni jezik, literatura in      kultura      ter zgodovina jezika.Velik del referentov se  D
starostna skupina med 15. in 30. letom. Čeprav je      kultura      gledanja filmov, vsaj v glavnem mestu, dokaj  D
strinjava oba z Repetom: »Pomembno je, da levičarska      kultura,      ko se enkrat odloči, da bo razmislila o dejstvih  D
kjer je neinstitucionalna oz. alternativna      kultura      in je bil predviden tudi prostor za umetniške  D
tudi aranžmaji,« pravi Zalokar in doda, da je      kultura      cvetja in aranžmajev, tudi novoletnih, v tujini  D
bilo tudi sedež halštatskih veljakov, njihova      kultura      pa je bila tam najmočnejša med 8. in 4. stoletjem  D
ne ogleda tistega, kar ga zanima; tudi to je      kultura,      ki pa ne stane toliko kot koncert Marjane Lipovšek  D
Zdaj sem jaz tvoj gospodar!« Torej, kje tiči      kultura?     V sporah kulturnega doživljanja, da nas nekaj  D
dosegli raven unije. To pomeni, da tradicija in      kultura      skrbnega odnosa do premoženja obstajata. Izkušnje  D
Tu se zablešči paradoks. Dominantna      kultura      nas kara v glavo: »Zakaj ste na holivudskih  D
splošnimi standardi. Med njimi je tudi varnostna      kultura      zaposlenih, ki se kot kritični element izpostavlja  D
naložbe v javno turistično infrastrukturo (šport,      kultura,      promet ...).O vsem tem, kako naj bi se država  D
in spoznanje, da živa in dinamična slovenska      kultura,      povezana s tradicijo in njenimi izročili, daje  D
paginacijo (ki vključuje prilogi Na kolesih in Pop      kultura)      in seveda s praznično Sobotno prilogo. Uredništvo  D
Poupardom naju je najprej povezovala francoska      kultura.      Oba sva brala približno iste francoske pisatelje  D
Kaj nam poje avtobus Ameriška      kultura      je štirikolesna, avtomobilska.Film Ameriški  D
ZDA nekdaj tretji svet. Naša »avtobusarska«      kultura      je neizmerno bolj razvejena od ameriške. Spomnite  D
proslavo, povezano s Primožem Trubarjem: »     Kultura      je razsežnost, ki prežema vse pore družbenega  D
naložba v kreativno družbo. Umetnost, znanost in      kultura      so natanko to, so naložbe, ki gradijo in razvijajo  D
vseh porah družbe so internetni priključki in      kultura.     Negujemo politiko varovanja okolja.   D
to se je zgodilo v času, ko je bila socialna      kultura      na deklarativni ravni prežeta s solidarnostjo  D
Pogovori o prihodnosti Slovenije Nova      kultura      dialoga Ustvarjanje razmer za demokratični  D
niso ali so bila slabo zajeta, med njimi tudi      kultura      meščanstva in plemstva. Med pisce gesel je  D
Zaradi tega so se cene v skupini »rekreacija in      kultura«      povečale za 1,8 odstotka.Kar za 7,2 odstotka  D
Stoji in pade z Evropo Nacionalna      kultura      je za nas seveda slovenska, po ustavi je nosilec  D
Evropski zvezi, nehala obstajati tudi nacionalna      kultura      in s tem slovenski narod kot tak? In narobe  D
kulturno tradicijo. Samo v tem pomenu je slovenska      kultura      nacionalna, njen obstoj pa pogoj obstoju nacionalne  D
lahko odloča samo vrednostni premislek, kaj je      kultura      in kaj je v nji nacionalno pomembno.Tu se odpira  D
Tu se odpira še drugačen vidik. Je slovenska      kultura      res do kraja samoslovenska, »čista« in samobitna  D
Za nacionalno kulturo to ne velja, slovenska      kultura      je bila od nekdaj del evropske kulture in s  D
celo domača jim je bila skromno dodeljena.      Kultura      ne nastaja kar iz finančnih podpor in tudi ne  D
domačih ali tujih kulturnih trgih. Nacionalna      kultura      je odvisna od duha, ki vlada v Sloveniji, in  D
sodijo v Evropo kot kulturno tvorbo. Slovenska      kultura      je del takšne Evrope, vključno z Rusijo - s  D
preteklosti, tako bo v prihodnje. Nacionalna      kultura      Slovenije lahko obstaja in se obnavlja samo  D
v našem času. Od zunaj jo ogroža »globalna«      kultura      v obliki kulturne industrije filma, televizije  D
Žrtev takšne industrije je v Evropi predvsem      kultura,      ki je več kot tržna zabava. Toda evropska kultura  D
ki je več kot tržna zabava. Toda evropska      kultura      in z njo slovenska je ogrožena tudi od znotraj  D
divjanja obeh velikih totalitarizmov? Nacionalna      kultura      stoji in pade z Evropo.Tej je pred sto leti  D
Nacija?      Kultura?      V govorjenju o priključevanju Evropi je nekaj  D
nastopi vloga nacionalne kulture kot branika.      Kultura      se znajde v precepu med fantazmo Evrope na eni  D
politični in kulturni razcepi. A brž ko je      kultura      ujeta v precep med Evropo in nacionalno samobitnostjo  D
razpetosti, izgubimo prav tisto, po čemer je      kultura.      V zvezi s tem lahko postavim tri kratke in  D
1.      Kultura      je univerzalna.Sleherni umetnostni proizvod  D
nacionalni kulturi vselej prekratko: ne gre za to, da      kultura      ne bi pripadala določeni nacionalni skupnosti  D
nacionalni skupnosti in prostoru, temveč za to, da je      kultura      le po tem, da je zmožna seči onkraj nacionalne  D
ukoreninjenosti in nagovarjati vse. V tem pomenu      kultura      nikoli ni le nacionalna ali evropska. 2.   D
2.      Kultura      je razcepljena.Vsaka kultura nosi v sebi konflikt  D
Kultura je razcepljena. Vsaka      kultura      nosi v sebi konflikt in pluralnost oblik, nikoli  D
njene temelje išče v antiki (kot da antična      kultura      ne bi bila mnogoznačna in pluralna) ali v krščanstvu  D
3.      Kultura      ni dovolj.Vsi kulturni proizvodi, vredni tega  D
naboj in segajo prek odmerjenih meja kulture.      Kultura,      ki ni več kot kultura, še ni kultura.Vokacija  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA