nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kako »se kultura dela nam« in kako umetnost počasi izgublja vsako sled te svoje neujemljive razbrzdanosti ter se v obupnih poskusih, da bi razbila te mreže transparentnosti, lahko pogosto prezentira le še kot patologija, ki pa jo spet kultura predela in navsezadnje tudi predelano sprejme (poglejmo si samo diskusije okrog spornih britanskih Turnerjevih nagrad), lahko najlepše spremljamo znotraj polja, ki ga danes imenujemo kulturna politika. Ta globalna sintagma namreč nastane v jedru tega problematičnega prepleta umetnosti in kulture; umetnost na eni strani, da bi lahko preživela, mora institucionalizirati to neujemljivo relacijo do sveta, kultura, da bi se lahko vzpostavila kot politična in globalna sila, mora reprezentirati prav tisto razprtost, ki jo najprej s težavo sprejme. Njun odnos je bolj ali manj odprt boj, a ta boj je zelo kompleksen: če sta druga drugi pripravljeni priznati to izhodiščno pozicijo, ki jo lepo omeni umetnik
hepeninga na začetku teksta, je morebiti njun odnos lahko produktiven in usmerjen v prihodnost; potem je namreč mogoče detektirati in se sprehajati po robovih različnih načinov delovanja, a vendarle ustvarjati skupne projekte.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani