krompir (174-273)

stopivši, sem videl mlado deklico, ki je kuhan	krompir	lupila ali majila, kakor Gorenjci pravijo.Skočim	A
sobe davkarski nadzornik. »Salata tudi, kisli	krompir	in pesa in kruh!« poučil ga je Boštjan. »Jaz	A
»Ta pa, ta; toda tišči ga!« »	Krompir	bo jedla pri njem in kislo zelje!« oglasi se	A
obrnil ter zavpil hlapcu: »Glejte, da boste	krompir	in koruzo okopali; čez tri dni pridem!« To je	A
kjer sta bila žena in Molek. »Ali si že okopal	krompir?	« vprašala je ona naglo. »Že, že ‒ suho je, suho	A
stric Pepe kuril na ravni pod cerkvijo in pekel	krompir,	kako smo mi z onim kaplanom - gospod Blaž je	A
še v spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli	krompir	in mrzlo pečenko ter pili tisti cviček, ki je	A
Blaž vam je pomagal z gabrovim ključem vleči	krompir	iz pepela.Stari gospod Orel je tlačil svojo	A
stanico. Pri večerji sta lupila vsak svoj	krompir,	vendar nobeden ni izpregovoril besedice; samo	A
»Vojakov pa res ni treba.	Krompir	bodo kradli in še meso naj bi zlodejem kuhali	A
seno na travnikih, pleve na vrtiču ali pa lupi	krompir	v kuhinji za vsakdanje kosilo ‒ mlada domača	A
starka ne pride več po stopnicah. Večerja ‒	krompir	v oblicah in mlečna kaša ‒ tedaj že kakor dandanes	A
vreme bo!« reče na to Šimon. »Kakor nalašč za	krompir	in za koruzo!« »Kakor nalašč,« ponavlja Vid	A
vinarjem obogati, če je še tako neumen kakor	krompir!	« Klander bi morda ne bil končal svojega govora	A
43 . / On je ves dan zunaj na dnini in tisti	krompir	zjutraj in zvečer si skuha sam.Vrhu tega ‒ kdo	A
Lovraču pa je njiva obrodila najdebelejši	krompir	in pod srpi je padala najlepša pšenica, njegove	A
Niti sam ni bil zadovoljen z delom.	Krompir	se mu je zdel predroben, bilje prekratko, latje	A
pride.« Po rebrih in ravnéh so že sejali, tudi	krompir	so že sadili, kajti sonce je bilo močno kot	A
skupno življenje. Vse je bilo tu: gobe, pečen	krompir,	plahi nauki, zaupanje, gneča rastlin, nevidna	A
bolehen ne razvajen otrok. Užival je kašo, močnik,	krompir,	ričet in kislino, sploh vse to, kar ona dva	A
slast tudi netečno in včasi skoraj gnusno hrano.	Krompir	je bil dostikrat na pol gnil, kruh trd in plesniv	A
posebno kako tolsto račico ali ocvrtega picka.	Krompir	je včasi jedla, včasi ga ni pogledala, vseeno	A
tedne, naj bo cel mesec. Druge dni smo kuhali	krompir	zjutraj, opoldne in zvečer, tolkli smo pusti	A
se posuši in postara, naj se mesi med zmečkan	krompir,	pa da jed, ki je zdrava, močna in okusna, da	A
kar je ceneje: vampe, jetra, obisti, zraven pa	krompir	in sočivje.’Jaz sem odgovoril: ‚Imaš prav!	A
100 ha. Vsa ta površina, na kateri je rasel	krompir,	bob, nekaj malega ječmena, rži in prosa, ni	A
da bi uredili suhe shrambe in skrivališča za	krompir,	žito, fižol in drugo.Nadalje, da je treba predelati	A
Bila je lepa, sončna jesen. Kmetje so kopali	krompir,	otroci pa so ob njivah pasli živino.Ko sva s	A
O tebi sem pa že bral,« sem mu rekel, »kako	krompir	koplješ.Pa se ja nisi od krompirja tako zredil	A
ob veliki ofenzivi dvainštiridesetega kopal	krompir	po loških njivah, so ga partizani domačini dražili	A
češ, toliko bogastva imaš, pa moraš nezabeljen	krompir	otepati, tvoji nameščenci pa spijo na toplem	A
so se nekako sramovali iti po vodo ali pa po	krompir	v taborišče.Nekoč sem nagnal dva komandirja	A
današnji akciji je gotova. Deset partizanov gre	krompir	lupit, dvanajst po vodo, deset po drva, kdor	A
za večerjo pa nam je dal skuhati nezabeljen	krompir.	Molčali smo in se spogledali.	A
je rekel: »Ha, ha, važnejše je, da gremo po	krompir,	kakor pa da poslušamo politiko, ker od politike	A
sitnari. . /\ .. stran 52 . \/ Tebi ni za	krompir,	ampak za žganje, zmanjkalo ti ga je; komisarja	A
ambulante in opravljali lažja dela; lupili so	krompir,	pripravljali so drva, nosili vodo in drugo.	A
smo prišli v Jelenov žleb. Terenci so skuhali	krompir	in zelje. Nato sem govoril o Primorski, kako	A
kraje. Res je, da dostikrat otepajo nezabeljen	krompir,	kadar so pa žganci, je pa praznik za partizane	A
beli so pa zažgali taborišče ter razmetali	krompir	in fižol.Zapadlo je veliko snega.	A
Vso zimo so imeli zelo slabo hrano: nezabeljen	krompir	in fižol, pa še tega je bilo bolj malo, tudi	A
Bili so lepi jesenski dnevi. Ljudje so kopali	krompir	in si pasli oči na naši vojski.Po vseh vaseh	A
pregnani,« so spraševale ženske, ki so kopale	krompir	na njivah. »Molite, ženske, da bomo čimprej	A
krogle ne oplazijo, okrog njiv padajo.« »Kaj pa	krompir?	« so odgovarjale ženske. Kmalu nato je v bližino	A
Odgovor je spremljal dolg rafal. »	Krompir	bi kopali doma, ne pa da svinjarite po cerkvi	A
Mislil je malo. Če bi pol leta natepal	krompir	pa polento kot jaz v kočevskih hribih, pa ženska	A
prinesel srnjaka. Zdaj bomo pa samo koruzo in	krompir	opletali,« je vdano dejal Kotnik in obsedel	A
četi je bil vedno med tistimi, ki so lupili	krompir	in hodili na stražo okrog taborišča. Zaradi	A
stran 89 . \/ Ostal naj bi v četi in lupil	krompir.	Vence hrabri sam sebe, hodi od mosta do lip	A
Andrej čepela vse dni, Julče pa bo pestoval roko.	Krompir	bomo jedli in konec,« je končal komandir, se	A
bila etapna kuhinja. V dveh kotlih se je kuhal	krompir	in meso stare krave.Po vrtu so hodili novinci	A
ponedeljek zjutraj. Po njivah so začeli izkopavati	krompir.	Detelja je šla v cvetje.	A
dremal in kimal z glavo. Ženske so okopavale	krompir,	postajale na njivah in gledale veseljake, ki	A
ječmen in rž, posadili . /\ .. stran 6 . \/	krompir,	peso, korenje in fižol pa zopet šli do košnje	A
tudi na poštenje. Sedaj pa slišiš: onemu so	krompir	kopali na njivi, Strletovim so otresli jabolka	A
knjige, vse imam, kar je napisal, je oral, sadil	krompir,	sadje obiral, in tudi govejo živino je oskrboval	A
je vzel hleb kruha, kolaček domačega sira in	krompir.	Zvečer je v dolinici zakuril ogenj in spekel	A
Zvečer je v dolinici zakuril ogenj in spekel	krompir.	Poslušal je hrestljanje polhov in njihovo škrebljanje	A
dolge puške,« jim je dejal Matija, ko je vozil	krompir	z njiv. »Molči, stari.	A
prednik Jernej prodajal številno govedo, prašiče,	krompir	in žito.Najel je pridnega hlapca in ostarelo	A
stopinj pod ničlo. Živina trpi in kmetom zmrzuje	krompir	v kleteh. Potok Obrh je zaledenel.	A
Kadar sem vozil domov pridelek, seno in žito,	krompir	in ajdo, proso, korenje, peso in lan, je v meni	A
kamenja Strehovčev Luka. . /\ .. stran 184 . \/	Krompir	je kuhal in bob. Vsak teden je ustrelil srno	A
in trepetlike. Za malico in južino so pekli	krompir,	lovili v zanke srnjake in jelene, da so se preživljali	A
oblastno in trmasto ženo, so vzeli v vrečo	krompir	in sol, jabolka in hruške, stare puške in sekire	A
Za to se ne meni. »Večerjal bom	krompir	ali kaj takega!« Te besede ponavlja, a drugo	A
razlegala bučna govorica pivcev. Dekle je lupilo	krompir	in organist se je približal počasi in ne rodno	A
Ana je pogledala nazaj, vrgla v pehar načeti	krompir	in nož, pograbila vse skupaj in zbežala v kuhinjo	A
mi vsi imamo komaj za ovseni kruh, komaj za	krompir,	za puhlo repo, za slabo zelje, in vsi se ponižamo	A
dolgo končal. Nima moke, kruha nima, tudi za	krompir	je stiska in ga ni mogoče dobiti.Pišejo, da	A
mi veliko belo skledo sem, da stresem vanjo	krompir.	Pomagaj mi lupiti.«	A
naglo Frida, ki stoji tik štedilnika in lupi	krompir.	»Zvabili jih bodo, ujeli in posekali vse do zadnjega	A
Ajs, kako je vroč!« Debel	krompir	ji pade na tla in se razleti na rumenih ploščicah	A
»Neroda,« jo kara mati. »Zdaj drži	krompir	in pusti politiko!« Oče vstane, vtakne roke	A
molči. Mati zgane obe rami naenkrat in gleda	krompir,	ki ga ravno lupi.Srakoš hodi spet po kuhinji	A
Dozdaj sem doma računala in računala. Še za	krompir	in za kruh ne bo, nikar za meso. Toda slabi	A
mu daš kruha, je neslan, če postaviš predenj	krompir,	je pretrd, če greš zjutraj k maši, ni prav,	A
Dozdaj sem doma računala in računala. Še za	krompir	in za kruh ne bo, nikar za meso.Toda slabi smo	A
daj mi skorje, daj mi priliko, da zaslužim za	krompir	in ovsenjak!« Potem dolgo ne razume ničesar	A
svojo pripoved in tiho zrla predse. Samo še	krompir	v oblicah, pa bi postali slika Pri nas doma	A
čakali na ugoden trenutek... V začetku maja se je	krompir	že razcvetel in zadobil v spodnjih plasteh gniloben	A
ne dobiš za noben denar več. Zraven opečen	krompir,	na koncu omleta, kozarec šampanjca.Na srečo	A
vendarle dokupil kje kako suho njivo, ki bi bila za	krompir	in za rž.Potem bi bila bajta dobra.	A
»Dihur smrduh!«, spet drugi so vpili: »	Krompir,	krompir...« Nekega dne je vstala krčmarjeva	A
Dihur smrduh!«, spet drugi so vpili: »Krompir,	krompir...	« Nekega dne je vstala krčmarjeva deklina	A
gorela tudi želja, priti do njive, ki bi rodila	krompir.	Že stari Dihur je nekoč na tujem svetu napravil	A
nekoč na tujem svetu napravil novino za rž in	krompir.	Toda po nekaj letih, ko je bila zemlja očiščena	A
svet preiskal in našel, da je kakor nalašč za	krompir,	da je suh, peščen in globok.Toda sosed mu ga	A
prodati. Vlažne Dihurjeve njive niso bile za	krompir.	Po navadi je gnil že v zemlji ali pa je bil piškav	A
pestil večen strah, kdaj bodo zadnjikrat videli	krompir	v oblicah na mizi.Po navadi ga je zmanjkalo	A
naleteli na posebno velik sad, so zagnali krik: »	Krompir,	krompir...« Dihur je vpil:	A
posebno velik sad, so zagnali krik: »Krompir,	krompir...	« Dihur je vpil:	A
po glavi, da je kakor snop padla na obraz.	Krompir	je bil podedovana dihurska strast.Ob pogledu	A
Paglavci so na cestah vpili za mladimi Dihurji: »	Krompir,	krompir...« To je huje razpalilo kakor	A
cestah vpili za mladimi Dihurji: »Krompir,	krompir...	« To je huje razpalilo kakor sama psovka	A
nasajenima bajonetoma. »Dihur, ti si kradel	krompir!	« Dihur se je uprl kakor pošast.	A
pri belem dnevu v spremstvu žandarjev znosi	krompir	nazaj k Jaromilu, da bo sramota očitna pred	A
nespremenjeno srepo. »Zaradi tega, ker je	krompir	kradel.Tako se kaznujejo tatovi, zapomnite si	A
Natepite tudi mene - tudi jaz sem pomagal nositi	krompir!	« In kakor na povelje se je kar sam ulegel	A
rast na vse strani. In ravno to leto je bil	krompir	nenavadno lep, bahave, temnozelene rasti in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 74 174 274 374 474 574 674 774 874 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani