Po večerji smo imeli v Lesnikovi četi kratko politično predavanje. Lesnika je potrpežljivo čakal deset minut, nato je rekel: »Ha, ha, važnejše je, da gremo po krompir, kakor pa da poslušamo politiko, ker od politike ni bil še nihče sit; tako so govorili tudi moj pokojni oče in prav so imeli. Bog jim daj nebesa, če se kje ne vicajo, ko so pa tako radi mejnike prenašali...«