krčma (30-129)

ključ. Pohvalili so ga žandarji: nobena druga	krčma,	da ne skrbi tako točno za policijsko uro, in	A
Redkev ‒ možnar ‒ mrtvaška glava« ali pa »Bik ‒	krčma	‒ turška sablja«. Kar se pa tiče gmotne strani	A
prizori kakor tale: ‒Pijana mehana, po naše pijana	krčma	‒ tako nekako, kakor je trgovec z vinom vinski	A
Znal si je pa prihraniti.	Krčma	ga ni zlepa videla. Vsi smo ga spoštovali.	A
neusmiljeno prelisičili. Sredi vasi je stala	krčma.	Iz nje se je slišalo vpitje prav do Okroglice	A
še kdaj prideta, ne pozabita, kje je Žefina	krčma.	« Blagi ženi sva se toplo zahvalila in jo spet	A
silno všeč. Ko so prišli k Figovcu, je bila	krčma	natlačena.Soparen duh, dišeč po razliti pijači	A
kozarec in napil: »Živio cesar, domovina!«	Krčma	se je odzvala in tolkla s kozarci ob mizo.Vsepovsod	A
biti. Ni hujšega dolgega časa, kot je mrtva	krčma.	-Kaj bi, oče Šimen?	A
142 . / Na drugi strani te iste hiše je bila	krčma	z nizkim, zakajenim stropom iz debelega tramovja	A
sedeli kmetje v Ferjanovi krčmi. Dolgočasna	krčma	je bila in tudi dan je bil dolgočasen; ali je	A
Ne more biti več daleč.“ Ob cesti je stala	krčma,	prijazna bela hiša z zelenimi okni. Popotnik	A
prav na koncu puste ulice. V pritličju je bila	krčma;	en sam človek, suh, bradat in čemeren je sedel	A
sram. Prišel je do prve hiše, ta hiša je bila	krčma.	Okna so bila močno razsvetljena, otroci so se	A
zadišalo. Cesta je bila razvožena in obljudena,	krčma	se je vrstila za krčmo, že se je zasvetil ženski	A
jima rekel, glej! - Tam, ali vidiš, tam pa je	krčma,	tam bom ustavil!« Kmet je pokazal z	A
Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela	krčma	se je zasvetila ob cesti. Samo dvoje	A
In vendar sem šel.	Krčma	je bila že polna, ko sem vstopil vanjo.Le ena	A
zabojev. Sredi ravani je stala ob cesti stara	krčma,	visoko, sivo poslopje z majhnimi okni...Spominjal	A
je zasvetila bela hiša, se je odprla vesela	krčma;	ne krčma, božja pot, vseh romarjev zaželjeni	A
zasvetila bela hiša, se je odprla vesela krčma; ne	krčma,	božja pot, vseh romarjev zaželjeni cilj.Prihajali	A
predrzna usta ... že hiša sama je jako čedna in tudi	krčma,	mislim, je več kakor cekin.Kaj pa tista kajbica	A
Frfila je namršil obrvi. * Kje si, svatovska	krčma	nad klancem?Kje si zdaj, svetlo znamenje nad	A
”Nisem gledal proti nebu!	Krčma	je bila polna in prepevali smo veseli.“ Župniku	A
prikaže nad to lepo dolino sam sodni dan. Zakaj	krčma	bo polna, prepevali bodo in bodo veseli.“	A
razlegala prešerna pesem po dolini; Elijeva	krčma	je bila ob nedeljah in praznikih tako polna	A
sam pil svoje vino. Da bi me polje ne redilo,	krčma	bi me ne!“ Farani niso nič več premišljevali	A
”Za njim!“ so vzkliknili. Elijeva	krčma	je gorela svetlo, široko in visoko, kakor večna	A
genili. Zadaj, onkraj ceste je stala češka	krčma,	stara, neprijazna; podnevi je bila tiha, ponoči	A
	KRČMA	OB CESTI Zdaj, ko je to moje pusto podjesensko	A
-- Ob cesti je stala	krčma,	ki je med študenti slovela po svoji gostoljubnosti	A
do svetle, bogate hiše; tista hiša pa je bila	krčma.	Takoj je bila polna, ko se je prikazal Kurent	A
bela cerkev, pozdravljala je poleg cerkve bela	krčma.	Romarjem se je storilo ob teh pozdravih, kakor	A
. / stran 102 . / je nagibalo proti večeru.	Krčma	je bila pretesna, še v travo so romarji polegli	A
ga nosil človek v naročju! Tam je furmanska	krčma,	tam čakajmo, da pride voz, tam prosite!Ne bil	A
odgovorila Marta. Ob cesti je stala samotna	krčma,	ki se ji je takoj poznalo, da je furmanska:	A
debela ženska in je umivala kozarce. ”Kaj je res	krčma	tukaj?“ je prašal Kačur. ”Seveda je!“	A
”Pridi!“ ”Ko bo	krčma	zaprta ... ko bo noč!“ ”Pridi!“	A
zarji. Kraj ceste je stala starodavna furmanska	krčma.	Kadar je prišel popotni fant tam mimo, je začutil	A
žalostni paviljon za umetnost. Pa če bi bila	krčma	ali ječa, ali če bi bil obcestni jarek opolnoči	A
vlekla neizmerno, če sta se ozrla nazaj, je bila	krčma	še čisto v bližini, kakor da bi bila storila	A
v sanjah naglas, vesele in prešerne besede.	Krčma	je svetla; tam sede za pogrnjeno mizo čestiti	A
ubogega trenotka ... Pod hribom stoji prijazna	krčma,	kamor zahajajo zjutraj stari gospodje iz mesta	A
Najbolj vesel pa je bil Marko sam. »O domača	krčma!	O domača kapljica!« je zaklical s solzami v očeh	A
okleščeno, golo. Stopil je Marko v krčmo -	krčma	je bila prazna. Stopil je na cesto - cesta je	A
frfotal veselo po zraku. ”Stopiva tu notri;	krčma	nedostojna, toda vino pošteno!“ ”Kakor se	A
čemernim obrazom in s pisano čepico na glavi.	Krčma	je bila res nedostojna.Od stropa je visela umazana	A
Šrangarju, ker se je tako spodobilo od nekdaj.	Krčma	je stala kakor pastir med čredo; uro hodá na	A
Luka se je razsrdil nad seboj. ”	Krčma	je tam; lahko stoji kdo na pragu, lahko gleda	A
rajši ob takem vremenu ... nič hujše bi ne bilo!“	Krčma	je bila prazna in mračna.Naročil je gorkega	A
sorodniki na mrtveca, kadar prespe sedmino.	Krčma	je bila vsa zakajena, slabo razsvetljena. Debela	A
je pivo v tej hiši!“ je rekel Lojze. ”Nemška	krčma	je, zato ni tako umazana in kričava, kakor talijanske	A
tvoj ... Ampak to so nauki in primere; a to je	krčma,	ne kateder, in ti nisi ukaželjen mladenič, temveč	A
pod streho. ”Še četrt ure ... tamle je Lahova	krčma	...“ Dacar se je zdrznil, ozrl se je preplašen	A
in udaril nato s pestjo ob mizo: »Hudiči!«	Krčma	na Stopcu je bila zelo prometen kraj.Dan za	A
»Saj ne pove. Na Stopcu mendá, kjer je	krčma.	Za ženske mu ni.	A
Tolminu od modrejanske strani. V hiši je bila	krčma.	Krčmaril je v hiši Defacis.	A
Pod klancem današnje Liberge je stala stara	krčma,	znana po dobrem vinu in zgovornem krčmarju.	A
zato danes še nisi zapel nobene?« se je vsa	krčma	smejala. »Matevžek, ali se jih res tako bojiš	A
temačnost Starega trga. Pri vodnjaku je bila	krčma.	Iz nje sta vrela glasan pogovor in vesel smeh	A
cesti ‒ v krčmo. Prva hiša v farni vasi je bila	krčma.	Mlada žena je na pragu stala in z vabljivim smehljaje	A
cesti, bila je v tedanjem Črtkovem času ena sama	krčma,	za pešce in tovornike, kajti tačas ni bila dežela	A
mislih se je še vedno pogovarjal z Ančko in	krčma	se mu je zdela zakajena in dolgočasna.Odšel	A
so hodili čez Gorjance in na katerem je stala	krčma	Rebrnikova na Stenah.Sneg je bil vse križem	A
spodnjem ravnem polju, stala je edina vaška	krčma,	»Pri Petru« imenovali so jo kmetje, in slovela	A
kazalo drugo lice. Tedaj je bila tu velika	krčma,	kjer so zlasti tržaški vozniki radi nočevali	A
»Iz srca rad tudi za polič.	Krčma	je doma.Le pojte v hišo!«	A
stran 378 . / ZADNJI DAN Nad Potokom stoji	krčma	»pri Rekarju«.Glasne veselice so se prejšnje	A
v drugo. Ko smo prišli do prve hiše, bila je	krčma,	voščil nam je srečen pot in je šel noter.Mi	A
stari pregovor, da nova metla dobro pometa. Naša	krčma	se je napolnila z gosti skoro vsak dan, zlasti	A
cesti. Napoti se tja in vidi, da je v tej hiši	krčma.	Popije polič vina in pove krčmarju svojo potrebo	A
razuzdano.) ◆ Tako tesnih vrat nima nobena	krčma,	da ne bi mogel priti največji grunt vanjo.	A
ni noben žep, da bi ga krčmar ne očistil. ◆	Krčma	trezne pivce slepari, pijanim pa krade. ◆ Kadar	A
vreden, da bi ga za jezik obesili. ◆ Cerkev in	krčma	sta za vsakega. ◆ V malin, cerkev in krčmo se	A
gredo v krčmo, sramežljivost pa puste zunaj. ◆	Krčma	za nikomer ne leta. ◆ Krčma ne vleče nikogar	A
za nikomer ne leta. . / . / stran 67 . / ◆	Krčma	ne vleče nikogar za ušesa k sebi, vsak pride	A
nikogar za ušesa k sebi, vsak pride sam rad. ◆	Krčma	ne vleče pivcev za ušesa k sebi, vleče jih za	A
vreden kratek čas, ki ga uživaš v krčmi. ◆	Krčma	ne sme biti svinjak, pa tudi cerkev ne, ampak	A
hudič skušat, ker ve, da je brez tega njegov. ◆	Krčma	druge pase, sebe napase. ◆ V krčmo gre malokdo	A
pomaga, ko je pa že skoraj vsaka druga hiša	krčma.	(Krčmarska tožba, v kateri je precej resnice	A
v kateri je precej resnice.) ◆ Cerkev in	krčma	morata biti snažni: v grdi cerkvi se težko moli	A
dobiček pada štacunarjem v žep. ◆ Najboljša	krčma	pride na boben, ako spravljajo domači ljudje	A
prismojeni: krčmarjem, godcem in tericam. ◆	Krčma	je to za norce, kar je za pametne ljudi cerkev	A
novice in kratek čas se dobe za nameček. ◆	Krčma	je dobra šola: človek se nauči lahko v nji računati	A
zveš, kar te bo veselilo in ti koristilo. ◆	Krčma	ne nauči človeka samo, kako se denar zapravi	A
denar zapravi, ampak tudi, kako se pridobi. ◆	Krčma	‒ dekliški semenj! ◆ Dolenjec Belemu Kranjcu	A
Atlantski ocean!) ◆	Krčma	pamet izbistri, žep posuši. ◆ Krčmar uči človeka	A
Krčmar uči človeka pameti, ali ne zastonj. ◆	Krčma	človeka izmodri, ali največkrat prepozno. ◆	A
biti. Ni hujšega dolgega časa, kot je mrtva	krčma.	-Kaj bi, oče Černelič?	A
plesati po glavi kakor po ulici snežinke. In	krčma	se mu je pričela dozdevati vedno bolj in bolj	A
Takrat se sesujemo. Vi in vaša	krčma	bosta pozabljena in jaz in moje dekle.Prst bo	A
stoji prazna za vrati. . / . / stran 180 . /	Krčma	je svetla, dobro obljudena.V kotu tik visoke	A
je prijazen in se domači besedi nasmehne.	Krčma	je zelo polna in godci igrajo brez presledka	A
glasovi se ujemo visoki in cvileči ženski. Zdaj je	krčma	v polnem obratu.Natakarice frče rdeče in vroče	A
tudi v Lesnicah. Zbirališče pa je bila županova	krčma.	Ali tudi to je imelo kakor vsaka stvar	A
Trgovina in gostilna!	Krčma	z dobrimi vini in pošteno kuhinjo!Posebno vino	A
časa in je vabilo sprejel. Prav poleg je bila	krčma	vabljivega videza. Vstopila sta vanjo in se	A
Pozdrave vsem!’« »Kje pa je tista	krčma,	na Mali strani?« »Ne, štiri mostove	A
zvonik stolnice, ki odbija trenutek za trenutkom,	krčma	Novi svet in potniki, ki zamujajo, povoženi	B
Uboga Hrvaška. Krleževa razvpita balkanska	krčma,	v kateri je že razbita luč, se bo zgodila v	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 30 130 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani