nova beseda iz Slovenije

koraki (901-1.000)


in žvenketale so žličice in čaše; to so bili      koraki      moje žene ...A nenadoma so se vrata zopet odprla  A
tista bitja ... takrat so stopala iz senc s tihimi      koraki,      premikala so se brez šuma po sredi sobe in časih  A
ter se me dotikale. Ko sem odhajal s hitrimi      koraki,      so bežale pred menoj ter mi prihajale naproti  A
Oba sta hodila po sobi z lenimi, drsajočimi      koraki,      rame privzdignjene in glavo sklonjeno, kakor  A
skozi zagrnjeno okno pojdem na vrt z lahkimi      koraki      ... lehak in svoboden se dvignem nad gozdove,  A
počasi po temni veži, z dolgimi, omahujočimi      koraki,      in je tipal z roko ob zidu.Pred pragom je postal  A
skočil čez cesto in jaz se tresem!“ Z dolgimi      koraki      je stopal dalje, komaj da se je še ozrl.   A
prav takimi, opletajočimi se in omahujočimi      koraki,      kakor je hodil Andrejec.Včasih je nekoliko postal  A
napotilo s krčmarjem, ki je stopal z dolgimi      koraki      in svetil pred sabo po blatni cesti, drugi pa  A
jarek, predno stopim na čisto travo!“ S hitrimi      koraki      je šel preko ulice in neprijetno mu je bilo  A
vrata in postajat na prag. Kadar so odmevali      koraki      zunaj na cesti, sklonila je glavo in poslušala  A
šli neutrudno dalje s hitrimi, jednakomernimi      koraki.     Niso se zmenili ne za mraz ne za burjo, tako  A
napol pogorelih poslopij pa so hodili z urnimi      koraki      iz hiš in zopet na cesto, vračali se v vežo  A
skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili      koraki,      smo se ozrli proti durim.Strmeli smo z velikimi  A
”Prihaja!“      Koraki      so utihnili, spogledali smo se molče; oči so  A
bilo, zaihtel pa nihče ni. Kadar so nas tuji      koraki      zmotili in je bilo spet vse tiho v izbi in zunaj  A
pripognjenim životom in velikimi, nerodnimi      koraki.     V veži je bilo vse polno žensk in otrok, ki so  A
je sveženj pod ruto. Šla je dalje s hitrimi      koraki;      če je srečala človeka, je povesila glavo; zamrmrala  A
toda slišal je natanko, kako so se bližali      koraki      po stezi.Čisto blizu so že bili in sključil  A
zanimala, kolikor je bila komedija. Z dolgimi      koraki      je prišel birič, krivonog, rdečenos in nikoli  A
kakšne besede! In z veselim obrazom in lahkimi      koraki      je pohitela Nežika k vozu nazaj. Svatba je  A
»Ni mi mraz, Barica!« Z lenimi      koraki      se je vrnil v izbo. * To je tako  A
Prišla je v sobo Barica, s tihimi, obzirnimi      koraki,      kakor hodijo ljudje, ki so navajeni služiti  A
prišla je preko ulice z mirnimi in lahkimi      koraki,      kakor da bi hodila po preprogi. Pozdravil je  A
njem?« Hodila je hitro in tudi njemu so bili      koraki      lažji, vesel je bil burje, ki ga je grabila  A
»Lahko noč, Barica!« Šla je s tihimi      koraki      preko sobe in tiho je zaprla duri.Franc je popil  A
vstal in sem šel za njim, kamor so ga vodili      koraki...      Vstal je in je šel za njo, ki je hodila  A
je in je šel za njo, ki je hodila z lahnimi      koraki      križem po ulicah.Hodila je kakor v topli sobi  A
v proseči molitvi, ne postalo bi; z lahkimi      koraki      bi stopalo dalje, kakor da bi hodilo po mehki  A
povečerjali so; hodil je po sobi z nemirnimi      koraki,      odgovarjal je samo napol in razmišljen.Pogledal  A
otroka; nema je stopala poleg njega z drobnimi      koraki,      majhna in sključena. »Ne vem, kaj bo  A
veselo bijejo kopita ob tlak. Že se glase      koraki      po stopnicah, zmerom bolj so razločni, bližajo  A
takih okoliščinah vstal ter se napotil s silnimi      koraki      peš v domovino, zato da bi umrl veselo vrh Grintovca  A
nad slabo kupčijo...« Nadaljeval je z lenimi      koraki      svojo pot.Ulice so bile svetlejše in živejše  A
špranja. Od one strani so se glasili težki      koraki,      kakor da se udirajo nekam v globočino.Postelja  A
bil ostavil predmestje z veselo razmišljenimi      koraki      ter blodil zunaj, kjer so se že svetili od daleč  A
roka. In on se je bližal z nerodnimi, težkimi      koraki,      z nerodno in težko roko se je dotaknil njenih  A
samo grenak spomin še gloje v srcu. Z urnimi      koraki      se je vračal proti domu, proti večernemu soncu  A
bila majhna in šibka, vsa še otrok; z drobnimi      koraki      je hodila, govorila je neprestano, pripovedovala  A
zvenčali so kozarci, natakarji so hodili s tihimi      koraki      po preprogah, od mize do mize so hodile lepe  A
izprehajali smo se s tihimi, skoro boječimi      koraki      po samotni cesti, prepreženi z dolgimi sencami  A
in skrivnostno. Oglasili so se znotraj nagli      koraki,      duri so zaškripale in z začudenim, skoro boječim  A
ter je poslušal. Iz izbe so se glasili težki      koraki;      tudi besede je slišal Severin; zdelo se mu je  A
kletev in molitev; oboje hkrati. Potrkal je;      koraki      so utihnili. ”Kdo je?“   A
Krajnik je stopil v sobo z nerodnimi, negotovimi      koraki.     Obstal je pri okrogli mizici ob oknu, ne da bi  A
in čemú se razburjati? Kakor se vidi, so vsi      koraki      takó majhni, neznatni in brez vsakih posebnih  A
ji je roko, poklonil se ter odšel z lahkimi      koraki      po cesti navzdol, v mesto. Ko je prišla Ana  A
senc se je plazilo za njima po tlaku, in njuni      koraki      so odmevali v noči.Slivarju so že med potjo  A
so ga pod pazduho in tako je hodil s trudnimi      koraki,      glavo težko, obrvi namršene. Da bi se otresel  A
na ramenih, ne bo hodil nikoli več z lahkimi      koraki      in ravnim telesom.No zdaj še ni prepozno; to  A
lepa zemlja naokoli ... In že je hodil z lahkimi      koraki      in ravnim telesom, kot da bi nikoli ne bil nosil  A
posrečilo se mu je, tako da so bili njegovi      koraki      resnično lahki in da skoro ni čutil tiste tesnobe  A
odkritosrčen. ”En korak dalje, - ali težki so taki      koraki,      grenki so.“Čutil je, kot da bi se bila domovina  A
okrajev; nekatere so hodile same, s hitrimi      koraki,      glavo sklonjeno in obrvi namršene; druge so  A
sklonjeno, obrvi globoko na očeh, je hodil s težkimi      koraki      od stene do stene.Berta je stala v sobi pred  A
Moralo je biti tako. Njegovi      koraki      so bili zdaj plazeči in leni, potrt je bil in  A
slišala je, kako je hodil gor pa dol s trdimi      koraki.     Kadar je bil ljubezniv, ni bilo v tej ljubeznivosti  A
kesanje? Tudi drugi bi šli mimo njega, z veselimi      koraki,      sončnosvetlimi očmi, rože v laséh.To je pot  A
prihaja iz daljave in stopi pred kolibo s trdnimi      koraki,      njegove oči so široko odprte in gledajo pazljivo  A
hitel dol po temni ulici z drobnimi, nerodnimi      koraki,      sključenim telesom, roke v hlačnihžepih in klobuk  A
je zahreščal. Zapoznelci so hiteli z urnimi      koraki      mimo njega, ulice so v par minutah osamele.  A
življenja nikdar ne!“ Počasi, sklonjen, s trudnimi      koraki      je stopal po široki cesti v Prater.Zelo je bil  A
groze, ustna so bledela. Iz veže so udarili      koraki,      glasovi. ”Oče in mati!“  A
trdno prijeti za mizo. ”Moj Bog, samo še trije      koraki      ...Tam mora viseti, od tam prihajajo glasovi   A
širokimi krajci. Hodil je s težkimi, hrupnimi      koraki      in govoril glasno z odkritim, dobrodušnim nasmehom  A
ustih, za Zupančičem, kadar je hodil z dolgimi      koraki      in vihrajočo suknjo po istem potu in ozrla se  A
listja se je vsula na pot... Prišlo je z lahkimi      koraki      dvoje mladih fantov, dvoje veselih študentov  A
mrak, v pošuštevanju velega listja so utihnili      koraki.     Z njima je šlo in se je izgubilo spoznanje, hrepenenj  A
nadlego ... tudi drugače!“ Po peronu je z drobnimi      koraki      stopicala sesušena, sključena, po staroversko  A
vlakom in stopal dalje s težkimi, neenakomernimi      koraki.     Prikazalo se je za ovinkom kup poslopij, podobnih  A
molčal; komaj so se glasili na pesku župnikovi      koraki      in skoro je bilo čuti rahlo dihanje lilij.   A
treba z njim, ob gluhi polnočni uri, z opreznimi      koraki,      plahimi očmi; in podnevi se ne poznata več branjevka  A
kolobarju je stopal debeli poštar z opreznimi      koraki.      Z opreznimi koraki je stopal dolgi dacar za  A
koraki. . / . / stran 135 . / Z opreznimi      koraki      je stopal dolgi dacar za njim.Ob hiši, ob zidu  A
otrok. Stopal je z drobnimi, previdnimi, plahimi      koraki,      kakor poozki, spolzki brvi čez naraslo vodo  A
slepca, oba sta hodila počasi, s plazečimi se      koraki      in povešeno glavo, kakor da še zmerom trudoma  A
Strašna je noč, kadar stopa iz doline s tihimi      koraki;      strašnejša je ta hladna praznota v srcu ...Da  A
bilo dolgo in neokretno, hodila je z moškimi      koraki.     Bolj vesel in otročji je bil obraz njene mlajše  A
pogledala v izbo, je hodila mati molče, s težkimi      koraki,      in se ni ozrla nanjo.Ko se je že skoro mračilo  A
bi ne motilo prijetnih korakov. Ali so bili      koraki?     Glasilo se je in je utihnilo, oddaljilo se je  A
utihnilo, oddaljilo se je; samo v mislih so bili      koraki,      in ko so se misli razžalostile, so koraki utihnili  A
bili koraki, in ko so se misli razžalostile, so      koraki      utihnili. Od veselega upanja pa je ostala  A
spoznati. In nato je hodilo po izbi s težkimi      koraki,      glavo sklonjeno, roke prekrižane na prsih, enakomerno  A
zastala. Stopalo je po kuhinji z nerodnimi      koraki,      toda previdno, počasi, tipalo je po durih in  A
kričeči, surovi in jezni glasovi; težki in hitri      koraki      so se bližali po tlaku; nekdo je preklinjal  A
Prav pred oknom je nekaj butnilo ob tla, gosti      koraki      so bežali preko ceste, oddaljevali so se in  A
odprlo se je okno... Na stopnicah so se oglasili      koraki.      »Gor, v prvo nadstropje!«   A
storila!« je zagodrnjal surov, moški glas.      Koraki      so se bližali in zunaj so se zasvetile luči  A
zaide. Skoz park je prišla s hitrimi, drobnimi      koraki      postarna ženska; s predpasnikom si je brisala  A
vrgel je kučmo na tla in je hodil z dolgimi      koraki      od duri do okna, od okna do duri. ”Kaj?“ se  A
globoko upognjen je romal po izbi z dolgimi      koraki      do pozne noči.Mislil je na domovino, na Manco  A
tudi vsa skrb in vsa bridkost. Šel je z lahkimi      koraki      in z veselim srcem -- kam da je šel, ni videl  A
manjši, capljal sem zraven nje z drobčkenimi      koraki,      njen sončnik sem nosil v roki.Segal sem ji komaj  A
Gospodar odklene kamrico, stopi vanjo s trudnimi      koraki,      s povešeno glavo, tišine, samote in bridkosti  A
je bilo na licih, šla je z drobnimi, hitrimi      koraki,      v omotici in strahu; kakor roke na hrbtu zvezane  A
Jokavost!“ Nikogar ni bilo več, tudi      koraki      so utihnili. ”Pa kaj bi z Mikšem -- umrl  A
je Grivar osvestil; nameril se je z dolgimi      koraki      proti domu; glava ga je zabolela in truden je  A
veži je zapalil vžigalico, šel je s težkimi      koraki      do duri in je prestopil prag. Tik pred njim  A
ceste, ves droben in slaboten, z umerjenimi      koraki      je šel, počasi, kakor truden.Nenadoma je planil  A
bi se ozrl. Pijanec ga je ugledal, z dolgimi      koraki      je omahnil proti njemu.Tedaj pa se je nenadoma  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA