nova beseda iz Slovenije

koraki (401-500)


stran 215 . / Anastazij je hitel z urnimi      koraki      skozi predmestje.Tu pa tam se je kdó zadel obenj  A
stopnícami, zunaj pa so odmevali tihi, odhajajoči      koraki.      Tenek trak svetlobe je padel skozi polodprta  A
Podlipi, ali proti Vrhniki; če so se oglasili      koraki      blizu hiše, jih je poznal in jih je meril, vedel  A
stezi, z belim peskom posuti, se zatajujejo      koraki.     Kaj bi se ne zatajevali, ko roma tam dvoje ljudi  A
odgovori sramežljivo štacunarjeva hči ... Z dolgimi      koraki      je meril Aleš cesarsko cesto, z dolgimi koraki  A
koraki je meril Aleš cesarsko cesto, z dolgimi      koraki      je premeril vso lepo in prostrano Vrhniko in  A
predno se je napotil dalje s čudno plazečimi se      koraki      in zibajoč se v životu, kakor da bi trudoma  A
nič prijetno mu ni bilo pri srcu. Z dolgimi      koraki      je meril cesto, mimo glasnih krčem, mimo temnih  A
odklenil. Nato se je približal peči z opreznimi      koraki      in ves trepetajoč, kakor kugi in živemu ognju  A
Slišal je dobro, da so se približali durim tihi      koraki      in da se je plaha roka dotaknila kljuke.   A
žalostna, in je poslušala, kako so ugašali njegovi      koraki      na kamenitem klancu. ”Usmili se moje duše  A
se je pokrižala ... Aleš je stopal z dolgimi      koraki      po klancu, napol zlovoljen, napol zamišljen  A
hrkanja, ne pokašljavanja, toda oglasili so se      koraki      in Aleš je razločil natanko, kod so hodili in  A
hrupno in z bučnim smehom, hodil z gromečimi      koraki      od stene do stene, da je žvenketala svetilka  A
v hlačnih žepih; za njim pa hiti z drobnimi      koraki      njegova okrogla ženica, vsa natovorjena z najrazličnejšim  A
in odhitela v kuhinjo z velikimi, nerodnimi      koraki.      ”Da bi le ne bilo v Dolu preveč ljudi!“ pripomni  A
izginila v kakšno vežo; zaspano so odmevali najini      koraki      po kamenitem tlaku.Vzhodne stene poslopij je  A
je romal dva dni: takrat je stopal z dolgimi      koraki,      mlado kri v žilah, v srcu upanje, prehiteval  A
sili srce v mir in glava v sanje?“ Z naglimi      koraki      je prišel mimo človek, ki je bil precej spodobno  A
Človek se je iztrgal Janu, hitel je z dolgimi      koraki      po ulici in izginil v temo ... Jan je šel dalje  A
95 . / ter me nezaupno gledala. S hlastnimi      koraki      in dobrovoljnega obraza se vrne gospa Plivarjeva  A
odhitela v kuhinjo s svojimi hlastnimi, nerodnimi      koraki      ... ”Gospod Smuk!“   A
razsvetljeno, od nikoder ni bilo luči. Samo      koraki      so se glasili oddaleč - ali z dvorišča, ali  A
glasili oddaleč - ali z dvorišča, ali s ceste;      koraki      ljudi, ki se gnetejo v gosti gruči, škrtajo  A
da so se preklale ustnice ... Tihi, oprezni      koraki      preko peska, preko kamenja; tihe, oprezne sence  A
licu; hlapec je slišal in razumel. Z dolgimi      koraki      se je napotil k potoku, zajel je v klobuk vodé  A
prijazna - pojdiva!“ Premeril je izbo z dolgimi      koraki,      stisnjene pesti na hrbtu, vrat upognjen.   A
veža je bila prazna, njegovi težki, omahujoči      koraki      so odmevali, kakor po tuji hiši, po samotnem  A
so se bližali po stopnicah težki, štorkljasti      koraki,      počasi, presledkoma, kakor da bi se obotavljali  A
pomislil Martinec in je šel dalje s plahimi      koraki.     ”Če res nikogar ni več?“   A
Sonce se je bilo nagnilo. Z urnimi      koraki      je stopal v klanec, mimo mrtvih hiš.Visoko na  A
rebri se je vila pot; kamenje se je luščilo pod      koraki      in je drčalo v dolino; časih je postal Martinec  A
je, da stopa zmerom na istem mestu. Njegovi      koraki      so bili trdi; kamenje se je luščilo in je drčalo  A
jutri --“ Stopal je neprestano, s trdimi      koraki,      sključenimi nogami. Trenotek je bil; sonce je  A
164 . / Prišla je kakor beračica; s tihimi      koraki      je stopila v vežo, ozirala se je plaho na desno  A
daljnem paradižu. In s tiho pesmijo, s tihimi      koraki      se je napotil Peter v paradiž; zatisnil je oči  A
pragu za njim. Šel je v cerkev s tako lahkimi      koraki,      kakor da bi ne nosil nerodnih čevljev.Vse je  A
ropotali, ponve so žvenketale, urni, drobni      koraki      so hiteli, duri so se odpirale in zapirale.  A
dvorišču je zalajal pes, v veži so se oglasili      koraki      in prišel mu je odpirat hlapec s svečo v roki  A
hlapec po gospoda in so zatonili v snegu njegovi      koraki,      je Lužarici odleglo, čutila ni nobene bolečine  A
ropotoma odprla in v veži so se oglasili težki      koraki.      IV Opoldne tistega dne, ko se je bil  A
žensko ruto. Hodil je počasi, toda z velikimi      koraki;      vzdigal je noge mukoma iz mokrega snega in jih  A
srce.“ Kakor berač, s plahimi, neodločnimi      koraki,      je stopil v vežo in je odprl duri.Za mizo je  A
krčmarica za njim, ko je omahoval z velikimi      koraki      po zameteni cesti. ”Dolgo ne bo več romal  A
truda, kakor po uglajeni cesti. Toda njegovi      koraki      so bili majhni, komaj da se je ganil z mesta  A
utrujenost in je stopal kakor prej z drobnimi      koraki      in globoko upognjen. Gozd je bil zmerom enako  A
naravnost v lica in je stopal v klanec s krepkimi      koraki.     Nebo je bilo jasno in sneg se je svetil; razločil  A
In kako je hodil siromak! Majhni so njegovi      koraki,      čisto otroški in vsekrižem gredo, kakor da je  A
privezano nanj.“ Nenadoma je skočil hlapec, s tremi      koraki      je stal ob kameniti ogradi, pokleknil je v sneg  A
darove ter hiti s smešno nerodnimi, capljajočimi      koraki,      da bi se opravičila. To je strah, ki gleda iz  A
takoj je vstal in je hodil po izbi z dolgimi      koraki.      ”Saj veš -- ti sam veš -- da sem jo ljubil  A
strašne poti, po kateri sem dospel s ponosnimi      koraki      v ta zaduhli prepad! ... V POZNI JESENI  A
nad šumečimi gozdovi prihaja smrt z velikimi      koraki      ... temna in brezglasna.Tam nad planjavo plavajo  A
kvanto. Vstal sem ter se napotil z omahujočimi      koraki      v tisto smer, odkoder se je glasila prečudna  A
čemerno ter je stopal z lesenimi, odmerjenimi      koraki.     Postrani se je ozrl na Štefana in se je narahlo  A
utonilo v dvomu!“ Hitel je dalje z omahujočimi      koraki      in je prišel do nizke temne hiše prav na koncu  A
hišo. Veján vrže plahto raz sebe in s počasnimi      koraki      stopa čez trdi škripajoči sneg do vrat.Žena  A
ravno na sveti večer, ko so se začuli v veži      koraki      Jožetovi, sina Vejánovega.Na mizi je gorela  A
moje ime. Šel sem, starec, s težkimi, trudnimi      koraki      k vratarju. Ko sem pismo dobil, so se mi  A
vzdihne dvakrat, trikrat, ter leze z veličastnimi      koraki      na oder.Vsi gospodje se obrnejo na ono stran  A
Talipan je izstopil. Z urnimi      koraki      je stopal po vasi proti nizki, domači koči.  A
nemške umetnosti, ter se napoti s premišljenimi      koraki      proti prijetno zidani hiši s prijetnim napisom  A
prevaranih ljudi. Prihajajo s težkimi, trudnimi      koraki,      in debeli kramar Jožef Strobach sedi ob oknu  A
do tiste ure, ko se oglasé spodaj prvi urni      koraki,      ko pridrdra mimo voz in se odpró hrupoma vežna  A
slonokoščeno ročico. Gre s tihimi, umerjenimi      koraki      proti durim, okrene se, pokloni se drugič in  A
sklenjene roke. Nato je odšel z resnimi, umerjenimi      koraki      in se ni ozrl na nikogar ... Pogreb je bil  A
ob mojem prihodu: naporno in redno. S tihimi      koraki      sem stopil k nji in se nagnil k njenemu obrazu  A
na pesku, tam onkraj ograje so se oglasili      koraki.      ”Kaj ne prihaja nekdo, Judit?“   A
senci jablan, zato da bi ne zahreščali moji      koraki      na pesku, da bi se ne zasvetil v mesečini moj  A
izpolnilo v lepoti ... Hodim, s hitrimi, nestrpnimi      koraki,      neutrujena, in tam daleč, na hribu vidim tisto  A
upognjeno, tako je begal po sobi z velikimi      koraki.     Ne klobuka ne suknje ni odložil in brada mu je  A
ogromne noge so stopicale s smešnimi, drobnimi      koraki      in roke so se iztegale, kakor da bi iskale opore  A
”Haló!“ Hrupoma so se odprle duri, z urnimi      koraki      je prisopihal debeli poštar, moj mož, tako uslužen  A
megla je puhtela iz razoranih njiv, z lenimi      koraki      je stopal kmet po razoru.Na nebu se je trgala  A
nama, hodi z nama, kamor naju vodijo trudni      koraki,      sedi med nama, kadar sediva na klopi pred gradičem  A
poluspanju, da hodi človek, visok do neba, s silnimi      koraki      preko pokrajine; noga stopa smelo od holma do  A
holma do holma in ki bučí zemlja pod njegovimi      koraki.     Tako hladen in miren je bil njegov pogled, oziral  A
kakor v joku ... Šel je po stopnicah s težkimi      koraki.     Stala sem ob durih in sem poslušala.   A
vdrugič, poslušal je, nato je odšel s težkimi      koraki      po stopnicah in nikoli več ga nisem videla   A
Šla bi s teboj ... Njegovi      koraki      so nenadoma umolknili; stal je pač in je gledal  A
Pozvonila sem. V sobi so se oglasili      koraki,      duri so se odpirale in zapirale, naposled je  A
Zaplotnico: drobila je z nemirnimi, neokretnimi      koraki      in ves splašen je bil njen obraz.Široke ceste  A
sam in so ga pripravljali drugi. Vsi njegovi      koraki      so bili namerjeni le k nji edini; ko se je rodil  A
naočnikov, narahlo zaprl duri; njegovi copatasti      koraki      so drsali po veži. Tovariš Lenartov, črni  A
potuhnila; od vsepovsod so se oglasili trdi in hitri      koraki,      se je zakrohotal razgaljen smeh, je udarila  A
vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi      koraki      k mizi, popije četrt kozarca vina in potem šele  A
skratka, gospod Mravljinček se je bližal z urnimi      koraki      vrhuncu svoje navdušenosti.- Dokazoval je vsemu  A
krajcarjev!“ Z brzimi, čeravno nekoliko omahujočimi      koraki      se napoti domu. ”To je grozno, to je čudovito  A
postav, ki so stopale časih proti meni s tihimi      koraki,      ni jih onih skrivnostnih glasov, ki so zadrhteli  A
je trdno, ni se ozirala, bežala je z drobnimi      koraki,      vsa zasopla, trepetajoča.Pred nami v temi je  A
obleko svoje matere in hodi po izbi z dolgimi      koraki      in ponosno glavo. Stala je pred ogledalom  A
in tiho; Tone je bil bos in tako tudi njegovi      koraki      niso motili tišine.Skozi visoko barvasto okno  A
spotaknil na strmih stopnicah; neprijazno, kakor      koraki      tatu so se glasili v temi plazeči se in drsajoči  A
so se glasili v temi plazeči se in drsajoči      koraki      njegovih bosih nog.Zasvetilo se je medlo, prišel  A
se je vzdignil hitro, z velikimi, omahujočimi      koraki      je hitel do vrha, sunil je z vso silo in nato  A
tresel se ni več. Počasi se je bližal, s tihimi      koraki,      glavo upognjeno. »No, mačka, mačiča  A
še, ko je hodila po sobi, s počasnimi, tihimi      koraki;      in kadar je šla mimo okna, se je prikazala senca  A
je čakala, da bi jo ogovoril. Ko so utihnili      koraki      v veži, je sedel in je popil kavo, polizal je  A
cerkvijo in stopil je že hitro, da bi skočil s par      koraki      do duri, ko so mu noge odrevenele.   A
sunkoma zaokrenila ter se napotila s čvrstimi      koraki      v meglo nizdol.Pred njo je jezdil gospod stotnik  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA