komisar (401-500)

dragi moji, in tudi do konca vojne bi ostal	komisar	prve čete, v zadovoljstvo sebi in četi, če me	A
nekam molčeči. Pred bataljon je stopil brigadni	komisar,	plečat, molčeč mož, in nas pozdravil: »Tovariši	A
pristavil: »Še eno novico naj vam povem. Četni	komisar	Podgornik Polde, stari hrabri borec, je imenovan	A
velik pisan robec in se z njim obrisal po čelu.	Komisar	brigade je stopil k meni, mi stisnil roko in	A
Pristopili so moji tovariši, katerim sem bil četni	komisar	več kot eno leto.Desetar Zvone mi je dejal:	A
mene, zakaj bi moral biti ravno jaz bataljonski	komisar?	Mar bi ostal še pri njih.	A
»Zmotili ste se,« sem dejal. »Nočem biti	komisar	bataljona, tega ne zmorem. Pustite me pri četi	A
Nikar ga ne lomi,« mi je prigovarjal brigadni	komisar	in dejal, da sem ravno pravšnji.No in sem proti	A
in sem proti svoji volji postal bataljonski	komisar.	Kadarkoli sem utegnil, sem stopil k nekdanji	A
trajal samo sedem minut. Prejšnji bataljonski	komisar	jim je govoril po celo uro ali dve.Govoril jim	A
Bil sem kratek, dostikrat še prekratek.	Komisar	ni lahko biti.Danes je pritekel v naš bataljon	A
sam pri sebi. Zavedam se, da sem bataljonski	komisar.	Ženske me že ne bodo zapeljevale.	A
ne smem, šest otrok imam in bolno ženo. In	komisar	sem.«Nato sem hitro zapustil kuhinjo.	A
Močni so, krotki in pametni. Tovariš	komisar,	kadar bomo šli mimo naših krajev, bi rad obiskal	A
»Jurček mi pravijo. Tovariš	komisar,	bomo šli kmalu?« je nadaljeval pogovor. »Šel	A
Kam bomo prišli? Ugotovil sem, da sem slab	komisar.	Morale ne znam držati.	A
Bolje bi bilo, da bi še naprej ostal četni	komisar.	Delal bi s svojimi fanti in bilo bi prav za četo	A
obrnil k meni in mi dejal: »Poglej, tovariš	komisar,	tudi mi smo kot ta rosa na grmovju.Otreseš jo	A
stiskalo v grlu. Kaj ti pomaga, bataljonski	komisar	si, pa vrag vedi, kolikokrat boš še zrl na te	A
je pripeta ob hribček. Znanci bodo rekli: »	Komisar	Podgornik je bil strog in siten.«Komandir Cene	A
verjamem, da ti je težko, saj si znan kot hraber	komisar.	« Mine in bombe so kar naprej padale.	A
pa sem stiskal zobe. Rjul bi in kričal, toda	komisar	ne sme kazati bolečine.Tulil bi, tako me je	A
pepelnato siv obraz. Nakremžil se je in mi rekel: »	Komisar	Polde, pa mi vendar ne boš pridigal v tem bunkerju	A
veliko desetlitrsko steklenico vina. »Eh,	komisar,	lepo je, če imajo človeka ženske rade. Potegni	A
Pa da ne boš hud? Tako je, dragi	komisar.	Od vseh 140, kar nas je bilo v bataljonu, si	A
v smeh. Pogledal sem ga in mu rekel: »Cene,	komisar	ni lahko biti.«Najin razgovor je zmotil bolničar	A
obrisal prepoteni obraz in vzkliknil: »Poglej,	komisar,	kako je listje na drevju že rumeno.Kmalu bo	A
gorsko naselje Radegunde in tiho zašepetal: »Hej,	komisar,	kadar razmišljam o sebi, si zaželim, da bi živel	A
časih se že ne bomo zgledovali,« mu je dejal	komisar.	»Gre za to, da v pismih ne bo nepotrebne solzavosti	A
Se razumeva, državljan?« Brigadni	komisar	je rad uporabljal to besedo.Pravil je, da je	A
močnik še ni bil skuhan, ko pride bataljonski	komisar,	da bi ga pasja strela, in ukaže močnik izliti	A
žalostno gledali. Potem pa je prišel brigadni	komisar	in ozmerjal nas in bataljonskega. Veste, oče	A
Posebni junaki nismo. Rečem pa vam, da še kakšen	komisar	pride v komoro, kadar je posebno vroče in soparno	A
je napisal tisto, kar mu je naročil brigadni	komisar.	Rad je tožil četne komisarje, češ da rajši ležijo	A
« V tem premišljanju ga je zmotil brigadni	komisar.	Zelenikar je skočil pokonci, kot da bi ga strela	A
da je bilo veselje. Neki starejši, umirjeni	komisar	je na nekem posvetovanju rekel: »Da, da, dragi	A
novincem in novinkam na travniku mlad kričav	komisar	govoril o ciljih borbe, o domovini in drugih	A
s teboj,« je šepetala. Drugo jutro je četni	komisar	bral dnevno povelje četi. Na koncu je počasi	A
in odšla iz sobe. S konference je pridirjal	komisar	bataljona.Pogledal je po sobi.	A
stran,« se je Polde ponorčeval iz komisarja.	Komisar	se je z njim jezno spogledal, nato pa udaril	A
Polde ji je trmasto in odločno povedal, da bo	komisar	uredil, da bo ostala v bataljonu. »Polde, v	A
vse do odhoda v partizane.« V sobo je stopil	komisar,	rekoč: »Neko brošuro bo treba prepisati in neka	A
dogovorili, da bo ostala tukaj,« se je vmešal	komisar	in začudeno pogledal Poldeta. »Držali se bomo	A
Segel ji je v roko in hitro odšel.	Komisar	je šel za njim in ga pregovarjal.»Odločeno je	A
je, da jo pozorno in molče gledajo komandant,	komisar,	sekretar in drugi.Tudi Ivan Srebre je nekajkrat	A
rahel nasmeh. Pozno popoldne je prišel v sobo	komisar	brigade.Rekel je, da bodo po večerji dobile	A
Vprašujoče ga je pogledala. »Kaj ti, tovariš	komisar,	verjameš, da ženska, ki ima moških kot jagod	A
nekdanji višji, to bi bil vesel, kaj?« Četni	komisar	je vsak dan bral radijske vesti in Podržaju	A
vojak kot Mehle, bivši poročnik. Tisti področni	komisar	je tako prepričan o sebi, da po svojem mnenju	A
Ti ženski obiski so tega krivi. In	komisar,	ki že deset dni leta po vseh mogočih konferencah	A
»Bi še eno rundo?	Komisar	se pripravlja na govor.« Pred okusno trgovsko	A
in brigadnemu dal pismo. S položaja je pisal	komisar,	da naj takoj pride in da so se na področju glavne	A
začela borba. Poročilo vam je napisal brigadni	komisar.	On vas je seznanil z najvažnejšim in poslal k	A
Jaz rajši udarim sovražnika, kot da bi pisal.	Komisar	pa ne more biti brez komandanta, čeprav je pogumen	A
Iz neke grape je ves zasopel prišel brigadni	komisar.	Obraz je imel siv od cestnega prahu.	A
operativni iz divizije, piše se Podržaj.« Brigadni	komisar	ga je malomarno pogledal in ga pozdravil.»Pa	A
nimajo kaj iskati,« je hladno rekel Podržaj. »	Komisar	sem in vem, da se moram z ljudmi pogovarjati	A
boste z menoj vred morali še in še učiti.«	Komisar	je zazehal, si prižgal cigareto in važno dejal	A
drhtel od premišljevanja. Kako prav je imel	komisar,	ko jim je rekel: »Tovariši, pozabite na dom	A
stran 248 . \/ dom. Dom je sedaj četa, žena	komisar,	grunt in hiša komandir.Manj ko boste mislili	A
temu slovenskemu osvobodilnemu gibanju. Neki	komisar	si je točno zapisal, koliko ranjencev je prehranila	A
zajcev in srn!« vtaknil se je v pogovor okrajni	komisar,	petintridesetleten mož z zabuhlim obrazom in	A
skrivaj. »Neverjetno, a vendar res!« dejal je	komisar,	vesel, da se je tudi on enkrat oglasil.	A
hčerjo Ano. »Poslušajte torej!« zakričal je	komisar,	jezen, da mu je novi prihod motil poslušalce	A
»Kdo vam je pa to natvezel?« hudoval se je	komisar.	»Strnad sam mi je pripovedoval.«	A
razbiti glavi sta imela,« lagal je v stiski	komisar.	Vsi so se začeli zopet smejati.	A
smejati. »Kaj je to čudnega?« kričal je v smeh	komisar,	rdeč kakor kuhan rak. »Saj sem tudi jaz nekoč	A
pozabiti, gospod sodnik, kvart!« hitel je okrajni	komisar.	»Po guljašu se bode tarok jako prilegal!«	A
tako, popolnoma prav,« pritrjeval je okrajni	komisar.	»Pa kvart ne pozabite, gospod sodnik!«	A
ncipientom, ki si je mel zaspane oči. Ko je okrajni	komisar	izprožil na Orla še nekaj vsakdanjih dovtipov	A
gospod Pavel?« zaklical je z drugega voza okrajni	komisar.	»Doma je ostala, glava jo boli,« odvrnil	A
ali samo za nekoliko. Kmalu je začel okrajni	komisar	z ne baš zvenečim glasom v začetku zase, a vedno	A
brigal za veličastno lepoto, bil je okrajni	komisar.	Ko se je okrepčal s požirkom slivovke, katere	A
prostorom in privlekel je iz košare ogromno ponev.	Komisar	pa se je napravil s Pavlom in obema pisarjema	A
pripovedoval, kako jih je lovil,« kričal je	komisar	malone jezno, kakor bi mu kdo ugovarjal. »In	A
pomembno pokimal sodniku. »Z bučo«, povzel je	komisar,	»z bučo, pa dvanajst v pol ure!« Družba	A
večina družbe na hrib k razpali cerkvici.	Komisar	in oba pisarja pa so legli pod bukev in jeli	A
njen brat. »Ravno zdaj«, zamrmral je jezno	komisar,	vrgši izvrstne kvarte, s katerimi je hotel igrati	A
je splavala »Domovina« po vodi! Tudi okrajni	komisar	ni bil zadovoljen z izletom. Sinoči je še v	A
duri in v sobo je uprav prisopihal - vladni	komisar.	Naročil je »merico«, stojé jo je izpil na dušek	A
od večerje pri gospodu Grévyju. Policijski	komisar	je uvidel, da nista mogla ravnati drugače in	A
glasbenih del, je bil v svojih mladih letih	komisar	pri litijskem okrajnem glavarstvu. Njegov predstojn	A
potrkal na zaostale spise in dejal: »Gospod	komisar!	Akti!	A
ustanovimo jugoslovansko republiko.« Politični	komisar,	ki je bil navzoč, si je vestno beležil pisateljeve	A
Ženo imate torej?« je z grozečim glasom ponovil	komisar	in pogledal obtoženca, kot da lahko bere iz	A
mladi najemnik pristal v ječi. Kakorkoli že,	komisar	je stražarjem ukazal, naj k njemu privedejo	A
»Gospod d'Artagnan, hudiča!« je vzkliknil	komisar.	»Toda ne, milostljivi gospod, veliki	A
mušketir! Le poglejte njegovo uniformo, gospod	komisar,	poglejte uniformo!« Trgovčeva reakcija	A
sploh ni človeško ime, ampak ime gore!« je vpil	komisar,	ki je počasi zgubljal glavo. »Moje ime	A
Odvedite ju nazaj v njuni celici!« je zapovedal	komisar.	Vendar težave gospoda Bonacieuxa s tem	A
nedolžna šala. Med obiskom v Ulstru je visoki	komisar	za Novo Zelandijo opazil avtomobil s tablico	A
ustanavljat v odročne kraje trgovska podjetja.	Komisar,	zaupni človek Družbe, ki je skrbel za preskrbo	A
postane rdečearmejec tovariš Gašek, politični	komisar	5. sibirske armade in komandant tatarskega mesta	A
tečaje za ljudsko izobraževanje. »Batjuška	komisar,	potem nas pa kar rajši na mestu ustreli,« mu	A
treba ročno. Saj imaš dovolj ljudi, mi je rekel	komisar	našega paviljona.Pa smo začeli.	A
je razcapan in žalosten, še malo ne strumen	komisar.	Zdelo se mi je, ah ne, zdajle se mi zdi, da je	A
Kerženceva se je strinjal tudi tedanji ljudski	komisar	za prosveto in kulturo Anatolij Lunačarski,	B
Kristus na njej gospodari kot včerajšnji politični	komisar,	ki neusmiljeno razporeja ljudi na levo in desno	B
druge dolžnosti. Odšel je kot kak kolonialni	komisar:	s pipico in belo palico pod pazduho.	B
zaslužili zahvalo, ne pa grajo. Policijski	komisar	je to končno doumel in nas odslovil s pripombo	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani