komisar (101-200)

‒ »To je moja ura! Gospod	komisar,	kje ste jo dobili?«‒ Sedel sem, nogi me nista	A
»Prvenstvo! Bog se nas usmili!« je zaječal	komisar	česen, ki je bil po vplivu cvičkove kisline	A
neškodljiv človek, nikomur na poti. Prvi vinski	komisar:	Blaž Močerad, vinogradnik na Dolenjskem, prodaja	A
sodu št. 14!« Med natakanjem kozarcev izjavi	komisar	Močerad, da svojega mnenja, dokler ni vina pokusil	A
Vino se pokusi.	Komisar	Zajec izreka svoje priznanje, češ to vino ga	A
zlasti s spremljevanjem črnega kruha in krače.	Komisar	Močerad zadovoljno beleži to soglasno ugodno	A
Predlaga še eno čašo iz tega soda.	Komisar	Udriga je nasajen in poziva tovariša Močerada	A
pravzaprav to vino?« . / . / stran 185 . /	Komisar	Močerad zmaje z glavo. Zapisnikar zleze za sod	A
Močerad se skromno in sramežljivo zahvaljuje.	Komisar	Udriga z mrkim pogledom poskuša in potem izjavi	A
aroma je tak, kakršnega ima npr. samohvala.	Komisar	Močerad je ogorčen in šepeta predsedniku in	A
tovarišu Zajcu nekaj na ušesa. V klet priplava	komisar	Cvetko Mehur.Na vprašanje, kod je toliko časa	A
zapisnikar mu natoči čašo Močeradovega vina št. 14.	Komisar	Cvetko Mehur: »Govoril sem besede, spletene	A
Ergo je to vino dobro.«	Komisar	Ivan Zajec se krohota, kliče: »Bravo!« in pije	A
se krohota, kliče: »Bravo!« in pije št. 14.	Komisar	Močerad se kislo smehlja: »Velecenjeni gospod	A
gospod tovariš Mehur, jaz ne morem nič za to!«	Komisar	Zajec se krohota: »Bravo, bravo!« Komisar Cvetko	A
Komisar Zajec se krohota: »Bravo, bravo!«	Komisar	Cvetko Mehur je nagle jeze; zadere se v Močerada	A
gnojnico, lažnivec, poštenjakar, pobalin, prvak!«	Komisar	Udriga mu pomaga zmerjati: »Farizej, vlačuga	A
Farizej, vlačuga, brezdomovinec, konkurent!«	Komisar	Mehur: »Intrigant, smrad, rodoljub!« Komisar	A
Komisar Mehur: »Intrigant, smrad, rodoljub!«	Komisar	Udriga: »Mameluk, petoliznik, tretjerednik,	A
tretjerednik, klerikalec!« . / . / stran 187 . /	Komisar	Ivan Zajec se nebeško zabava.Izpije vse, kar	A
Izpije vse, kar ima v čaši.	Komisar	Močerad je mučenik: »Ali velecenjena gospoda	A
«	Komisar	Mehur in Udriga: »Kuš!« Komisar Močerad se užaljen	A
Komisar Mehur in Udriga: »Kuš!«	Komisar	Močerad se užaljen umakne za predsednika. Predsednik	A
Razburjenost se polega.	Komisar	Zajec zine dovtip, da je vino št. 5 mokro.Ker	A
bi se moralo ne »tičnica«, ampak »ptičnica«.	Komisar	Udriga zahteva predvsem pojasnila, ali je producent	A
Kam plovemo, gospoda, za božjo voljo!«	Komisar	Mehur nestrpno vpraša, kdaj se bo pilo njegovo	A
je vino št. 5 iz vinograda gospoda Plevela.	Komisar	Močerad: »Plevel?To je tisti Plevel, ki ne pozdravlj	A
ampak od Franceta Plevela z Malih Goric.«	Komisar	Močerad: »Ah ... tisti Plevel?Pardon!	A
Vsakdo se lahko zmoti, vino je dobro.«	Komisar	Udriga pljune vino iz ust: »Kaj?Od Franceta	A
njegovem okusu, njegovi aromi in pristnosti.«	Komisar	Udriga: »Tudi prav! Torej; okus infernalen	A
»Tovariš Mehur, prosim še za vaše mnenje.«	Komisar	Cvetko Mehur: »Jaz ne bom pokušal tega vina	A
reč in sedaj lahko preidemo k mojemu vinu!«t	Komisar	Udriga: »Oho, le počasi, prijatelj, le počasi	A
deset kron mi vrni, ki si mi jih še dolžan!«	Komisar	Mehur zopet zbesni: »Kanalja, zakaj mi pljuješ	A
čisto suknjo, lopov, nečistnik, rodoljub!«	Komisar	Močerad mu pomaga zmerjati: »Frakar naduti,	A
naduti, kuga zagovedna!« . / . / stran 190 . /	Komisar	Ivan Zajec se izborno zabava. Komisar Mehur	A
Komisar Ivan Zajec se izborno zabava.	Komisar	Mehur: »Pijanec, župan, šleva!« Komisar Močerad	A
Komisar Mehur: »Pijanec, župan, šleva!«	Komisar	Močerad: »Kozel, smrdokavra!« Komisar Udriga	A
Komisar Močerad: »Kozel, smrdokavra!«	Komisar	Udriga: »Kaj se pa tistile glupi Ivan Zajec	A
Splošno burno odobravanje.	Komisar	Mehur se potolaži. Natoči se njegovo vino:	A
Komisija ga resnega obraza pokuša.	Komisar	Mehur jo opazuje s palico v roki. Komisar Udriga	A
Komisar Mehur jo opazuje s palico v roki.	Komisar	Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca in izjavi	A
izrednega in gotovo najboljše svoje vrste.	Komisar	Močerad skrivaj zamenja svoj kozarec z drugim	A
Predsednik čestita komisarju Mehurju.	Komisar	Ivan Zajec: »Jaz pa ne bom pil tegale vina!	A
Komisija ga zre z osuplim ogorčenjem.	Komisar	Ivan Zajec: »Le glejte me!Jaz ga ne bom pil	A
Strese ga po vsem životu; potem se zamakne.	Komisar	Udriga: »Ivan Zajec, vi ste butec, gobezdalo	A
Udriga: »Ivan Zajec, vi ste butec, gobezdalo!«	Komisar	Zajec: »Zakaj?O vinu imam vendarle lahko svoje	A
O vinu imam vendarle lahko svoje mnenje!«	Komisar	Udriga: »Ne, nimate ga, ne morete ga imeti,	A
ker niste niti vinogradnik niti vinotržec!«	Komisar	Zajec: »Zato sem pa konsument!« Komisar Udriga	A
Komisar Zajec: »Zato sem pa konsument!«	Komisar	Udriga: »Tako je ‒ in kot konsument imate pravico	A
Tukaj imate kozarec, pijte in lepo molčite!«t	Komisar	Zajec: »Ampak ...«	A
«	Komisar	Močerad s prijateljskim glasom posreduje: »Nič	A
Saj niste tepec!«	Komisar	Zajec: »Tepec nisem!‒ Ako ni drugače ...	A
Zamiži in pije.	Komisar	Cvetko Mehur zamaknjen: »Poljubi šoln, drhal	A
«	Komisar	Zajec je izpil: »Brrr!« Komisar Udriga: »Bacek	A
Komisar Zajec je izpil: »Brrr!«	Komisar	Udriga: »Bacek zabiti!« Komisar Močerad: »Gospod	A
Komisar Udriga: »Bacek zabiti!«	Komisar	Močerad: »Gospod Zajec, vi ste inteligent, hoteli	A
vam bo potem vsaj št. 14 še bolj dišala!«	Komisar	Zajec: »To je res!To je izvrstno!«	A
To je izvrstno!«	Komisar	Močerad: »Vidite!To je izvrstno!	A
Kar izpijte!«	Komisar	Cvetko Mehur zamaknjen prične praviti numare	A
čakala, potem so jo poklicali. Gospod policijski	komisar	je bil gospod s krutimi brki in še krutejšimi	A
fantu kaj?« »Vse, kar je prav!« je zakričal	komisar	in z roko udaril po mizi, da je prestrašena	A
Stražnik je privedel fanta. »Tako,« je rekel	komisar,	»tukaj ga imate.Gorjé vam, če še kdaj slišim	A
Hotela je z njim skoz duri. Pa se je gospod	komisar	še na nekaj spomnil.»Stojte!« je rekel in poslinil	A
se je muzal. »Kaj se režiš?« je vanj zagrmel	komisar.	»Ata so spodaj,« je s pritajenim smehom povedal	A
najrajši bi se bila vdrla v tla. »No,« je rekel	komisar,	»tega gospoda si še posebej privoščim; le bežita	A
usoda pred gospodom komisarjem. Kdo je to,	komisar,	in kakšen bo?Ali bo rdeče oblečen in bo držal	A
na policijo pa je prišla ravno pravi čas.	Komisar	je grmel in grozil, konec pa je bil tak, da	A
pil ‒tačas šele so ga pozvali v sobo. Gospod	komisar	Žuraj ni imel dosti časa.Še pred Kocmurjem je	A
hitro opravila. Dražilo pa je Kocmurja, da se je	komisar	osmelil in ga vprašal, ob čem živi. Ob vašem	A
na magistrat in bo gospod direktor ali gospod	komisar	s peresom in tinto blagoslovil potice in klobase	A
je od kričanja izpahnila čeljust. Tudi gospod	komisar	je bil odlikovan s klofutami in je bil sploh	A
je globoko in nato je izpregovoril. ”Gospod	komisar!	Zgodilo se je lani, da sem prišel v neko hipno	A
ugibali o njenem premoženju. Starikavi elegantni	komisar	Grivar je bil nekoliko naiven in neprostovoljno	A
bolj so se mi zdeli smrdljivi. Notar, dacar,	komisar,	učitelj Breskva in adjunkt so bili pri meni	A
je držal in šepetal srečno, otročje: »Gospod	komisar	je bil ves dan čudno vesel in je povpraševal	A
bivši tolminski �pitanus’ in sedanji deželski	komisar.	»Dva glavarja pa enega komisarja si vzel na merek	A
Kamilo Formentini mi je ime, moj stric je	komisar	Vihtelič v Tolminu.« »Res!« je vzkliknil župnik	A
Imenujem se Gregor Vihtelič.« »Gospod	komisar	Wichtenstein,« je vzkliknil Štefan in mu stopil	A
Mirno je sedel Vihtelič. Bil je gozdni	komisar,	star fant, pošten in čudak.Cepil je drevje,	A
Dvajsetega maja pa je sporočil deželni vojni	komisar	kranjski Jurij Bogomir Liechtenberg grofu Strassoldu	A
« »Pa kaj to pomeni ‚pilakar’?« je vprašal	komisar.	»Da je Valentin skop,« je razložil domačin.	A
zaklical Lapajne. »Kateri Skoračnikar?« je vprašal	komisar.	»Andrej Golja z Grahovega,« je povedal Valentin	A
Andrej Golja z Grahovega,« je povedal Valentin.	Komisar	se je bridko nasmehnil in dejal mirno pomilovalno	A
ravnatelj Mantuani, podpolkovnik Andrejka, agrarni	komisar	dr. Spiller‐Muys, okrajni glavar dr. Vavpetič	A
prišli do opata. »Ivan Nepomuk Buzet, cesarski	komisar,	« se je povedal tisti, ki je med njimi bil za	A
je vseh samostancev bilo sedem in dvajset.	Komisar	se je z uradniki široko ustopil pred menihe	A
ki so jo cesarju poslali o našem samostanu!«	Komisar	ga je svareče pogledal. »Poslušajte	A
Dober človek je iz nebes in živi za nebesa ...«	Komisar	Buzet se je molče obrnil in počasi odšel s svojimi	A
hlebcu odškrnil skorjico kruha; ni je več.«	Komisar	je nejevoljno odmahnil. »Tudi jaz sem	A
menihi poprijeli, »on vsaj ve, da nismo tatovi!«	Komisar	se je ustrašil.Če pride glavar, ki je lakomen	A
in se smehljali. »Kaj pa rohnijo tako?« je	komisar	vprašal bližnjega patra. »Iz samostana	A
naposled revsknil v patra. »Gospod cesarski	komisar,	veste kaj? Praznoglavec ste in strahopetec!	A
še drugi. »Strah mu daje to pravico, gospod	komisar	se boji kmečkih pesti!« »Pa saj ima	A
spijo kakor polhi. »Kdo jim je dal vina?« je	komisar	pihal. »Kdo?	A
Kaj je hotel? Cesarjev	komisar	je cesarjev komisar, ne moreš mu do živega	A
Kaj je hotel? Cesarjev komisar je cesarjev	komisar,	ne moreš mu do živega ...Šel je.	A
s čevljem stopim.« Oskrbnik vpraša, kje je	komisar	kamniški s svojimi stražniki. »Gori pri rovski	A
in zdrdra z vozom navzdol proti Radomljam.	Komisar	Mulej je že sedel v krčmi Hudmanove Jere in	A
stricu ne želi nič žalega, ker je njen stric.	Komisar	je bil vtem s svojimi spremljevalci prišel do	A
Zatorej siloma odpro vežne duri.	Komisar	je preiskal in pretaknil vse kote od kleti do	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani