nova beseda iz Slovenije

kolikor (1.201-1.300)


teh živiš? Mi ti izpijemo tvoje kislo vino,      kolikor      ga ne popiješ sam, in še za drag denar!‒ Torej  A
ošabnosti kuhala jezo oni večer. Branil se je,      kolikor      se je mogel, pa so ga imeli v hipu na tleh;  A
jih je po gostilnah in pri znancih spravilo      kolikor      največ mogoče.Po trgu jih je kar mrgolelo, ki  A
ničesar, kar je umljivo. Tudi Agata mi o tem,      kolikor      časa živim, ni črhnila trohice, ali tudi povprašati  A
nedolžnega človeka.« In slovesno je obljubljal,      kolikor      časa bo imel on gos postvo nad krvavo pravico  A
Nato sem odrinil. Odnesel sem le toliko,      kolikor      sem potreboval do Ljubljane, potem pa sem stopil  A
zavoljo meje ‒ kar vse ni bilo toliko vredno,      kolikor      je vredna volna, če ovco enkrat ostrižeš.Beseda  A
samega. Ali vzlic temu je tudi pri hiši delala,      kolikor      je največ mogla.Vse jo je ljubilo, predvsem  A
toliko število oboroženih in neoboroženih gostov,      kolikor      še nikdar prej ne.Škof z ožjim svojim spremstvom  A
oteti vsi drugi spoznavalci svetega evangelija,      kolikor      jih še biva v tem kraju!l mIn z nami,l oglasi  A
ga Bog otme iz sedanjih stisk, da se potrudi      kolikor      mogoče in vsaj njega privede v naročaj svete  A
postelje. In stekla je tja pod okno in privlekla,      kolikor      je mogla, odej bolniku ter ga zagrnila z njimi  A
oglasi se Jernač izpod Skale. »Če mu daste piti,      kolikor      hoče, pretakal vam bo solze, da nastane kar  A
stropu, nekaj zamrmral, nato pa hitro izpil vino,      kolikor      ga je imel še v kupi pred sabo, in molčal.Ni  A
da se staraš! Sicer pa je mož star toliko,      kolikor      se čuti,« se je Krištof nasmehnil. »Če si res  A
izžigate.« »Da si dobimo njiv in travnikov,      kolikor      jih potrebujemo; več pa tako ne smemo.« »Kdo  A
volkodlak, ki nam nagaja in dela škodo, kjer more in      kolikor      more,« je Budislav potožil. Tovorniki so se  A
tlačanski mladeniči zbrali natovorjene konje,      kolikor      se jih ni razteplo v temo in Bog ve kam.Ko je  A
neveste in da se tistega uboja ne kesa prav nič. »     Kolikor      veni, nihče ne bi bil storil drugače, kakor  A
preveč so se mu bili že prikupili domačini,      kolikor      jih je do zdaj spoznal. »Res, nič napačni ljudje  A
soteskah in jarkih jih bomo prestregli in potolkli,      kolikor      bomo mogli!« »Da, da, taki ste mi všeč!  A
se izmikaš, češ, da nimaš, ti pa še sam da,      kolikor      more!« »Mislim, da samostan tudi ne bo nikogar  A
kruh in vodo. Kar ti je ječar potegnil nazaj,      kolikor      je pravkar spustil dol.Drugi dan tudi tako,  A
« »Kakor je puhlež, vojskovodja pa je ves,      kolikor      ga je!« ga je Majnhalm tiho hvalil bratu. Urh  A
so zemlji mogočni gospodarji, jo marajo le,      kolikor      jim vrže tlačanskih davščin; šentvidski župnik  A
je grešil, in skesati se mora in popraviti,      kolikor      se popraviti da ...In kar precej mu moram tudi  A
preden nam vse vzemo in nas preženo. Prodajmo,      kolikor      največ moremo, da s praznimi rokami ne pojdemo  A
vsakdo; ali pokesal, spovedal sem se greha,      kolikor      ga je bilo, in pokoro sem storil zanj, veliko  A
tudi hudi Trlep in še ta in ta spozna zmoto,      kolikor      je je kriv, se je pokesa in si zanjo pokoro  A
mogoče, da grešim, ko nočem ne.« »Trudi se,      kolikor      hočeš, da bi bil popoln, brez greha vendarle  A
nemara le preveč črnil Trlepovo hišo. Zlo,      kolikor      ga je kriv, je treba popraviti. »Kaj  A
Francetom, sinom imenitnega Trlepa. »Matevžek, pij,      kolikor      držiš, samo Nežo mi spazi in me hitro pokliči  A
Tako govorijo vsi, ki jim molitev smrdi.« »     Kolikor      je je res treba, meni ne smrdi,« je Kuralt godrnjavsnil  A
»Če je tako, bo še prebito hudo.« Pil je,      kolikor      so mu dajali, pa veselja se ni mogel napiti  A
toliko krivic.« »Pač, za kmeta so nove postave      kolikor      toliko vendarle kar dobre.Gospoda jih taji in  A
mimo mene se peljà, a vsega mi ne da; dobom le,      kolikor      si sproti vzamem sam.Tako, vidite, je res, da  A
Matevžek ni več dolgo stregel nanj. Urno,      kolikor      so mu dale stare noge, se je pater bližal po  A
zemljo, ki je že sto in sto let bila toliko naša,      kolikor      je bila vaša.« »Trlep in vi vsi,« je  A
nič. O ljubezni je premišljevala samo toliko,      kolikor      je bilo potrebno za pogovor.Za kaj več ni imela  A
jezikali za njima. In stregla sta staremu,      kolikor      in kakor sta vedela in znala.Trlep je sprejemal  A
gojiti, odkar je umrla Trlepka, je še povečal,      kolikor      je to znal.Tako pa je menda z vsakim vdovcem  A
ki je imel več let bolehavo ženo, obnavljala,      kolikor      je bilo prav, ljubezen iz mladih let še, ko  A
bogve kje, je Jeračka otroka očedila in oblekla,      kolikor      je mogla, in ju je izročila sinu, odpotujočemu  A
»No, le.      Kolikor      moreš.« »Neža! Neža!« vpije Brnad, a ženska  A
Najraje bi bil pobegnil ali pa se stepel z vsemi,      kolikor      jih je bilo.Ravno je mislil zadivjati, ko vstopi  A
imel zmerom vsega dosti, veselja in zabave pa,      kolikor      je hotel!‒   A
in previdnih rok. Gabri, grčavi in nerodni,      kolikor      jih je bilo, so bili lepo obsekani in so rastli  A
prijazen, pa ...? Z eno roko ji je božal mehko lice,      kolikor      ga niso zakrivale njene rahlo se umikajoče roke  A
moram biti!«. »Saj boš sama in delala boš,      kolikor      boš sama hotela. Le včasih te pridem obiskat  A
res že precej trdnih, znancev pa dosti ‒ o,      kolikor      le hoče. »Koliko in kaj neki se je zvedelo?  A
nikoli več. Zato se ga je začela izogibati,      kolikor      je le mogla. Ali Emil se ni dal kar tako odgnati  A
Njegova revna pokojnina in njena neznatna plačica,      kolikor      je ni mati potrošila za njene prešopirne obleke  A
stran 190 . / Ogleja proti bogatemu Trstu. A      kolikor      bolj se je krčila pot, toliko nemirnejša je  A
prave.« »Pomagaj; umétalna si, vse te hvali ‒      kolikor      hočeš ti dam, vse življenje ti bom hvaležen  A
‒ Kaj meniš?«      Kolikor      je le mogel, jo je tolažil, dokler ni spet zadremala  A
ga moramo.« »Saj so ga tlačani že plačali,      kolikor      je bilo določeno.« »Pa je še premalo.  A
Pomagajte!« je zavpila na ves glas in se uprla,      kolikor      je mogla. »No, pomagaj mi kdo!« se je tudi on  A
krik in na ves splav pritekla. Tudi vaščani,      kolikor      jih je bilo doma, so privreli in vsak je imel  A
oltarju je vendarle greh.« . / . / stran 104 . / »     Kolikor      je pregrešna, ‒ jo bom lahko zagovarjal pred  A
ampak po stari pravici samostan tega ni dolžan,      kolikor      vem jaz.« »Prav véš, pa Šumbrežan bo zahteval  A
Vipavka rezgetala, da boš še ob tisto pamet,      kolikor      je imaš.« Malo so premolknili in se zamaknili  A
je skrbelo, Trlepa najbolj. »Previdni so,      kolikor      sem videl, in srčni tudi, ni se bati zanje,  A
hudournik vali iz dólenjih krajev. Tlačani,      kolikor      se jih še ni poskrilo, so se razbežali.Za njimi  A
»Mislim, da bi mi Bog laže odpustil grehe,      kolikor      mi jih je že šlo čez hrbet, če bi temu grdogledemu  A
stara zunaj očitala Maruši. »Kaj mu nisem,      kolikor      sem mogla?Pa saj se vrne, boste videli, da se  A
Trlep. Prebiti fant, dober bo: Trlep, ves,      kolikor      ga je!Ko bi mu le kako mogel pomagati, ali pa  A
moča ali toča; za njo so prišumotale kobilice;      kolikor      je ostalo njim, je zdesetkala gosposka; če so  A
lahko mu zaupaš.« »Hoj, to je res; mož, ves,      kolikor      ga je!« »Da, tudi ves njegov rod je med nami  A
pohajkuje v samostanu, lahko bi si pridelali sami,      kolikor      jim je treba!« »Lahko, lahko, pa rajši vidijo  A
nič ji ni še za tisto troho dobrega imena,      kolikor      ga pač ima!« Šel je, vedel je zadosti in sram  A
vednostjo ne hodi po takih potih, če res hodi,      kolikor      hodi.Pa ne hodi,« se je v sili nekoliko zlagal  A
se nam ni bati, saj vedo, da jim pomagamo,      kolikor      moremo; uporniki iz drugih gospoščin pa bi se  A
ljubezen! V ljubezni je umnosti treba toliko,      kolikor      petelina na zvoniku ali pa repa krajinški kozi  A
moreš! Pomolsti se dá, najsi mekeče in trepeče,      kolikor      hoče.« Janez in Ostanek sta tiščala smeh, a  A
storiti, navajeni so bili človečjega lova; a      kolikor      jim že ni zatracal grof sam, jim je zdaj dopovedal  A
ga je potlej pohvalil: »Res si Trlepov ves,      kolikor      te je!Veš, bal sem se, da si se kaj prevzel  A
čevljar Ogrizek miril, »kar prisedi in se nalij,      kolikor      še manjka, saj imaš, bi dejal, plačnika s seboj  A
« Tlačani,      kolikor      jih je bilo prav bojevitih, so pritiskali iz  A
izbirala in izbrala, mi je dati le še blagoslov, a      kolikor      ne zmorem tega jaz, naj brž opravi ‒ kako mu  A
Baron mu reče: »Pavle, usedi se in jej z nami,      kolikor      se ti bo poljubilo.«Pavle reče ponižno:   A
nikoli ne pozabita te resnice: Kdor si prizadeva,      kolikor      mu je mogoče, prav ravnati, pošteno živeti in  A
tudi najti svojo in ji toliko veselja storiti,      kolikor      ga je meni moj Karel storil.Če boste tako srečni  A
dam; če pa bi še več hotel, bi tudi rad dal,      kolikor      bi si sam zmislil.« Janez, ki je zdaj zatrdno  A
vedeti mi daj in, kjerkoli boš, dal ti bom,      kolikor      bi potreboval.Ko bi utegnil ob službo priti  A
umrjem, bom dedičem naročil, naj zate skrbijo,      kolikor      bi ti potreboval.« Poln veselja je zdaj  A
bil on božji blagoslov k hiši prinesel. Vsi      kolikor      jih je bilo pri hiši, so Svetina čislali in  A
nikoli nikjer ni pravega, resničnega veselja.«      Kolikor      je bilo ljudi Teodorove hiše, vsi so žalovali  A
roko plavati, držite se me in pomagajte si,      kolikor      morete, da srečno čez prideva.«Tako plavata  A
so Francozom blago pobrali in škodo delali,      kolikor      so mogli.Torej je moral Svetin nekaj časa čakati  A
Francosko. Odkupil te bom od sužnosti, naj velja,      kolikor      hoče.« Svetin je zdaj lahko trpel svojo  A
zakuriti na produ ogenj. In naj si speko mesa,      kolikor      hočejo.Čeprav vsega.   A
ledvico in užival prijeten okus. »Za bobrovino      kolikor      hočeš.« »Te mi ne manjka.«   A
Odslej naprej je Ostrorogi tvoj gospodar.      Kolikor      ga poznam, ti ne bo prizanašal.Ubije te, če  A
naravnal in ga zarinil v polžkarico, jezerno blato,      kolikor      je pač zmogel s praznimi rokami. Iz lesa, ki  A
Brkati bi rad videl, da bi Jelen ostal vsaj še      kolikor      toliko navezan na kolišče svojega očeta.On pa  A
je zbral vso svojo opešano moč in se zravnal,      kolikor      se ne pač mogel.Prédenj je stopil Ostrorogi  A
Kodrolaska je dvignila kazalec. »     Kolikor      sem mogla ovohati, Lisjaku Tulpa kot vada za  A
svojega vodnega gradišča, ki ga je bila zima      kolikor      toliko zrahljala. Onkraj jarka je stal visok  A
je posedel po jasi. Vsak je lahko jedel meso,      kolikor      ga je hotel, in prigrizoval grenke korene in  A
pomeni v primeri s tem, kar je bil dosegel in za      kolikor      se je bil spreumel. Že več dni so bili veslali  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA