nova beseda iz Slovenije
mi je, da je padalo tem gosteje in glasneje, | kolikor | bolj se je bližala noč.Tenka debla jasenov so | A |
sem na vseh svojih živcih vsak najmanjši šum. | Kolikor | bližje je prihajal popolni propad, toliko rahlejši | A |
Dušila me je lastna zloba. | Kolikor | dalje sem govoril, toliko niže sem se naslanjal | A |
so drug na drugega, zavidni in ljubosumni. | Kolikor | več jim je bilo treba hinavstva, umazanosti | A |
tvarjanje utrudilo, da so imeli ponoči težke sanje. | Kolikor | bolj je šlo z mano navzdol, tem pogosteje so | A |
prazne, gozdno bukovje pa je bilo precej košato, | kolikor | se je videlo od okna.V daljavi sem opazil celo | A |
temnega in meglenega, brez določnih obrisov ... | Kolikor | jasnejše so bile te postave, tembolj se je izgubljalo | A |
bile sanje!“ Groza je rasla v njegovem srcu, | kolikor | bolj se je zavedal, da se mu ni sanjalo niti | A |
udaril s sekiro. Tudi o bankovcih so ugibali in | kolikor | dalje je šla govorica, toliko več je bilo denarja | A |
bankovce v pesti. Vsi smo gledali nanje, vsi, | kolikor | nas je bilo, ne jaz sam; in ne meni samemu, | A |
šklepetali zobje. Naložili so name odej in sukenj, | kolikor | jih je bilo dobiti; toda nič ni pomagalo.Naposled | A |
Vedno večji, vedno širši, vedno strašnejši! | Kolikor | bliže smo prihajali, tem razločneje smo čuli | A |
o tem niti nihče razmišljal ni. Branili so, | kolikor | se je dalo, da bi se požar nerazširil; toda | A |
so bili žalostni dnevi, morda najžalostnejši, | kolikor | mi jih je še ostalo v spominu iz prejšnjih časov | A |
smo želeli vselej, da bi prišel sveti večer | kolikor | mogoče hitro. Pripravljali smo jaslice, hodili | A |
na tisoče. Vsi takoimenovani revolucionarji, | kolikor | jih je meni znanih, so bili filistri... Ne odrekam | A |
povrni dobroto, sem šel naravnost k vojakom, | kolikor | sem bil mlad.Po vojakih sem se napotil v Ameriko | A |
poželjivimi očmi. ”Vsaj do bližnjice, vsaj | kolikor | je še cesarske ceste, bi se peljala rada.Odpočila | A |
bilo tam, da bi me bilo sram pred njim; vsi, | kolikor | jih je bilo, so že jabolka klatili.In vendar | A |
lahko do poslednje ure krade, ropa in ubija, | kolikor | ima pač prilike; nič manjša, pa tudi nič večja | A |
spustimo ga!“ Spustili smo rakev v jamo in vsi, | kolikor | nas je bilo, smo zgrabili po pest prstí in smo | A |
poslušali; stvar jih je najbrž samo toliko zanimala, | kolikor | je bila komedija. Z dolgimi koraki je prišel | A |
seboj ženo in troje otrok, a pohištva le toliko, | kolikor | ga je najnujnejše potreboval ... Pogledal je skozi | A |
in suženj tvoj, ki sem ti dolžan življenje, | kolikor | ga je v meni.O sladka dolžnost, veselo trpljenje | A |
berem čelo knjige pri luči. Moje življenje, | kolikor | ga je še bilo, pa se je poslovilo od mene ter | A |
Zdaj storim po tvojih besedah: rad bi rešil, | kolikor | je še rešiti mogoče; veliko ni več.Kajti predizvelič | A |
do penzije, to je poglavitno, je edino! In | kolikor | bolj srednja je starost, toliko boljše!... Zaradi | A |
stopnicah in jaz sem dal svojemu obrazu malovažen in | kolikor | mogoče soliden izraz. ”Ali ne stanuje tukaj | A |
birgt mein Herz ...“ Vse je bilo lepo in prijetno; | kolikor | je bila sreča smešna in staroverska -- sreča | A |
spotaknejo nikoli. Idealov imajo le toliko, | kolikor | jih je treba za domačo rabo in za mirno življenje | A |
me je sram; in če pregledam svoje življenje, | kolikor | daleč se spominjam, lahko rečem z veselim srcem | A |
bodimo, dokler nas je še kaj! Le klatimo jabolka, | kolikor | jih je in kjerkoli so!... Sploh pa -- ali ni Olga | A |
njem, kakor bi za trenotek prenehal živeti. | Kolikor | je slišal dotlej o enakih dogodkih, vsi se niso | A |
imenovana po listih in v občinstvu češčena, | kolikor | so pač češčena imena umetnikov. Preden je | A |
dol v žalostno domovino ... In bodite uverjeni: | kolikor | bo v moji moči, se potrudim za vašo korist. | A |
iskal dela, tistega vsakdanjega, zoprnega dela. | Kolikor | večja je bila njegova umetniška moč, kolikor | A |
Kolikor večja je bila njegova umetniška moč, | kolikor | bogatejši je bil zaklad njegove duše, tem večje | A |
zasnoval v Ljubljani svojo stranko brez ljudi. | Kolikor | bolj so se v svojem duhu in svojih mislih oddaljevali | A |
večinoma so bila lica bleda, nelepa, surova. | Kolikor | je videl lepih obrazov, je bilo na njih nekaj | A |
obema rokama jo je izkušal priviti k sebi, in | kolikor | bolj se je balzanjo, tembolj je bila sladka | A |
smejala bi se oba in drugi dan bi našel dela, | kolikor | bi ga hotel. Znočilo se je bilo hitro in | A |
življenja in da bi si ga vsaj za silo olepšal, | kolikor | bi bilo pač mogoče.In gnusne so, ker so ga zapeljale | A |
uživanju. Zmerom bolj sladke so bile te sanje, | kolikor | večje in temnejše so bile skrbi, ki niso stale | A |
Hladnikovo družbo, želel si je je tem bolj, | kolikor | bolj se je bal sam sebe.Hladnikova ciničnost | A |
ljubeznivost!“ - In kakor se je bolj izgubljal, | kolikor | bolj se je oddaljeval od drugih, toliko bolj | A |
Moje srce ni več poljana, ki rodi cvetic, | kolikor | in kakršnih hoče, po svoji volji in svojem nagnjenju | A |
da je mojih drugov brez števila, da jih je, | kolikor | je src in lic.Spogledali smo se in smo drug | A |
soparnih valovih puhtí vročina iz nje. Skloni se, | kolikor | se pač more, upré se z obema mogočnima rokama | A |
Kaj je mojemu bližnjemu? | Kolikor | meni.Reci prijatelju, reci tujcu besedo, pa | A |
V nedeljo je pa tako plakala ...“ A | kolikor | tudi je babica slabela - leto je prešlo za letom | A |
visokim zidovjem. In kmalu sva imela znancev, | kolikor | je bila ulica dolga. Najin zapisnik ni bil | A |
vsi taki, da žive ponoči in umirajo podnevi; | kolikor | je ulica dolga, je v vsaki hiši vsaj po eno | A |
priučene zmožnosti. Prepričanje ti je še zmerom | kolikor | toliko svobodno, posebno če ga hraniš za zaklenjenimi | A |
»Naj jih pobijejo, saj niso za drugega. | Kolikor | manj jih je na svetu, tem bolje.Ni jim treba | A |
živel kakor drugi, da so bili njegovi nazori, | kolikor | jih je imel, drugačni od nazorov drugih ljudi | A |
poljubi roko, to ubogo, ki te je bolj ljubila, | kolikor | je kdaj ljubila tvoje srce!“ Mimi je bila | A |
mahoma, kakor na ukaz božji, vzdignili vsi, | kolikor | jih je bilo, teh preizkušenih, v trpljenju očiščenih | A |
ne takega pohujšanja. . / . / stran 141 . / | Kolikor | je bilo sodnikovcev, moški, ženske in celo nedolžni | A |
nikjer ni. Luč pa je zmerom lepša in svetlejša, | kolikor | več je bridkosti in kolikor bliže je odrešenje | A |
lepša in svetlejša, kolikor več je bridkosti in | kolikor | bliže je odrešenje.Dokler se svetloba nazadnje | A |
si kajžarjev, ali če si županov; vreden si, | kolikor | si vreden, pa bodi tvoj oče cesar ali berač | A |
na pragu ozmerjal? Ker si pameten, poslušaj: | kolikor | imaš denarja, hrani ga zvesto in nič ne zapravljaj | A |
sajast, nato pa se je napotil v nemško krčmo. | Kolikor | je videl mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno | A |
”Pa tudi zasmej se! | Kolikor | bolj žvečiš svojo žalost, toliko grenkejša je | A |
bridkost. Tista je, ki smo jo občutili mi vsi, | kolikor | nas je šlo v svet.Sreče smo šli iskat, pa smo | A |
pomislil. ”Tako so vsi nastopili svojo pot, | kolikor | jih je zdaj mojih tovarišev.Najprej so se napili | A |
gledam, da vzamem človeku, ki mi pride pod roke, | kolikor | mogoče njegove preteklosti, njegove duše.Brez | A |
nekako otožnim pogledom. Mene je ta pogled | kolikor | toliko pretresel. ”Ali oprostite, -- ti ljudje | A |
velikega, zelenega robca. ”Še enkrat torej: | kolikor | bolj je človek mrtev, tem več avtoritete ima | A |
doživel lepih in prijetnih zgodb toliko število, | kolikor | je doživel dni.Njegova pot je bila veselo zmagoslavj | A |
razodeval srd, izlit iz grenkobe in bridkosti. ” | Kolikor | večja je lepota, toliko grša je, kadar pljuskne | A |
imam ta občutek in sem ga imel že od nekdaj, | kolikor | daleč pomnim.Ali koj od začetka so mi bili ta | A |
lica so mi gorela plamenoma ... Šolske zgodbe, | kolikor | so mrtve in s prahom posute, vzklijó v otroškem | A |
štrlela čudno v stran. Rad bi jo bil utajil; ali | kolikor | bolj sem se bistril in mučil, toliko večja je | A |
šeste.“ Poskušal je, ali kljuka se ni vdala; | kolikor | daleč je tekel mostovž, so bile vse duri zaklenjene | A |
bi jo videl. Zato je vstal in se je napotil, | kolikor | tudi je bila prostrana pokrajina in če so bili | A |
bili rojeni, vsa prst je bila tam in ves sok, | kolikor | ga je bilo treba in vendar je ubogi popek segnil | A |
v številu poslednjih! ... Jaz, študent Pavel, | kolikor | me je!... | A |
v breg in v dolino in toliko lepša je veja, | kolikor | je lepša; časih je katera na tisti strani, na | A |
cesti, samotna, razmočena in barjasta polja, | kolikor | daleč je segel pogled. In resnično se je | A |
nam ga je poslala za občinsko nadlogo!“ Vsi, | kolikor | jih je bilo, so se temno ozrli na Šimna. Šimen | A |
osojniško?“ ”V osojniško!“ so vzkliknili vsi, | kolikor | jih je bilo. ”Pa v osojniško!“ se je dobrovoljno | A |
izpregovoril: ”Je že prav, da gresta, ampak | kolikor | poznam tega Martinca, ni bil nikoli nič prida | A |
pametno povedal, Andrejec! Napotimo se torej, | kolikor | nas je, da pogledamo; če je vse po pravici in | A |
današnjega dne? Da bi spravil ves vroči pot, | kolikor | sem ga potočil, vso kri, kolikor sem je prelil | A |
vroči pot, kolikor sem ga potočil, vso kri, | kolikor | sem je prelil -- bogastvo, zdi se mi, da bi | A |
Ali ti si rekel, da si naš vodnik, pa bodi!“ | Kolikor | bližja je bila kamenju, toliko bolj je bila | A |
odgovoril in prav tako se je tresel tudi Martinec. | Kolikor | jih je bilo, vsi so se pokrižali, nato pa so | A |
zakladnice in sobe, skače skozi okna in beži, | kolikor | ga neso noge.Zmagovalci vdro v shrambe. | A |
Pravili so, da jo bo dal svoji ženi za strežnico, | kolikor | sem mogla zvedeti od teh, ki umejo naš jezik | A |
umira, a Kranjska tudi ne more vsega sama. | Kolikor | zmore, dá, zaledja si ne smemo do živega izglodati | A |
In konji dobe ovsa, junaki vina in drobnice, | kolikor | si je morejo speči.Na Pobrežje lega noč, v gradu | A |
»Take dolžnike vidim rad. | Kolikor | hočeš, Juri. Tebi, kar hočeš.« | A |
ni. Res se je zavedala, da si je ljubezen v | kolikor | je Anica na to mislila predstavljala nekako | A |
Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila | kolikor | mogoče tiho: »Ne bo umrl, ne bo. | A |
O noč, neizmerne sladkosti! | Kolikor | je src širom domovine, toliko pesmi se ti je | A |
širom domovine, toliko pesmi se ti je pelo, | kolikor | biserja pomladi na trati zeleni, toliko solza | A |
tu ni nobene nejasnosti, in da je bil Juri, | kolikor | ona ve, vselej prepričanja, da je za Peč in | A |
zavil pri prvi gostilni v skedenj ter spal, v | kolikor | mu je bilo to pri boleči glavi mogoče. | A |
po denar! Ali ti nisem poslal petdeset lir, | kolikor | je potrebno?« »Odložil sem zaradi bolezni.« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |