nova beseda iz Slovenije
srce od veselja utripalo. Na njegovo vpitje | kmalu | priskače velik pes in za njim se prikaže ženska | A |
njega, zdaj teto. Tonček ji poda bilko jagod in | kmalu | se je sprijaznila z njim. II. | A |
ga je z gozdarjevo hišo spet sprijaznilo, in | kmalu, | ko je gospodar odšel od doma, je bil Tonček | A |
Tonček je tedaj ostal pri gozdarjevih in se je | kmalu | privadil.Z Ančko sta se igrala na vrtu in na | A |
zavedel ni. Tončku je segel nauk v srce, ni še | kmalu | tako zvesto poslušal božje besede kakor danes | A |
/ Bil je priden in ubogljiv, Hojnik mu je | kmalu | vse zaupal in, ko se je izučil, ga je vzel za | A |
na Hojnikovo mesto, kadar ta umrje, kar se je | kmalu | potem zgodilo.Tvoj oče je postal gozdar v Preseki | A |
čisto srce in je vedel, da je v božjih rokah. | Kmalu | najde krivo tiso, ki je bila, kakor so ljudje | A |
je pa naprosil, da mu je vrtela, in nož se je | kmalu | začel svetiti izpod rje.Ravno tedaj je prišel | A |
kako so spet sitne muhe,« toži Mina. »Gotovo bo | kmalu | dež.« »Čakajte, grem pa po vejo, da jih bom | A |
dobro vedel, o tem sem prepričan in upam, da boš | kmalu | prišel spet nazaj na moje mesto.Mislim, da me | A |
vidi, da se luknja notri precej širi in da je | kmalu | toliko visoka, da človek lahko v njej stoji | A |
usede se nanj, puško pa položi na koleno. | Kmalu | se prikaže skozi luknjo Jernač in potege culo | A |
danes še nisem odteščal.« Zdaj pride Kočmur in | kmalu | za njim Ocvirek s culo tobaka in ga vrže k onim | A |
Kar zaslišim, da nekdo stopa po lojtrah in | kmalu | se pokaže kuščarjeva glava na lojtri.« »Alo | A |
gozdu je tudi že tako slab, da bo treba zanj | kmalu | namestnika.Izberi si eno teh dveh služb, na | A |
dobil malo sape, že priteče stražnik in za njim | kmalu | drugi. »Tu sta zdaj dve poti,« pravi prvi. | A |
gozdarjem, ki se je spravil z Bogom in potem | kmalu | v Tončkovih in Mininih rokah večno zaspal. | A |
da se tu ni varno lagati, ker se bodo ljudje | kmalu | sami prepričali, torej hitro popravi: »Vsaj | A |
bili pa le v mislih ogrski grofje in baroni. Pa | kmalu | vrže Berta delo spet iz rok in ploskne z rokama | A |
videti, kakor bi bil nepotreben in morebiti še ni | kmalu | imel toliko gostov kakor nocoj. Tega pa ni bilo | A |
drugi dan pravila na potoku, da še niso bili | kmalu | tako ljubeznivi kakor sinoči. Tretje poglavje | A |
tukaj, so že tukaj!« kriče vsi na vse grlo in | kmalu | za njimi pripodi Močnikov Anžek v največjem | A |
može, kolikor mu jih je bilo namenjenih, in | kmalu | se je spraznil pro stor pred cerkvijo.Ko je | A |
zdaj ondi zadržujejo.« »Ali upamo vsaj, da se | kmalu | vidimo?« »Pričakujem ga v kratkem. | A |
sta le k svoji teti v Jesenovec.« »Ali bomo | kmalu | tako srečni, da ju vidimo med nami?« »Kdaj se | A |
Poglejmo zdaj nekoliko v vas, ki še ni bila | kmalu | tako živa kakor danes.Huzarji so stali pred | A |
leta dovolj za podkurjavo. Sploh so se kmetje | kmalu | prepričali, da ti gostje, katerih so se bali | A |
skoro mislil, da; vsaj smejali so se, da bi bili | kmalu | popokali.Naposled so se jeli objemati.se | A |
objemati. Miško je učil Mohorja madžarski in | kmalu | so bili vsi trije baratom (prijatelji). Da | A |
pijanosti sam v vojake vpisal; ali ta strah jo je | kmalu | minil, ko Miško z očetovim slamnikom na glavi | A |
»Kaj ste vendar delali tako dolgo, saj bodo | kmalu | jeli petelini peti,« godrnja mati, vrata zapahuječ | A |
zaupati kakor Matizlju. Tudi sam Matizelj je | kmalu | uvidel, da ga je pri županu vahtmajster izpodrinil | A |
se pomenili o zjutrajšnjem delu, razšli so se | kmalu | moški; nekateri so šli še po svojih opravkih | A |
tudi se je skrbneje napravljal in morebiti ni | kmalu | tako dolgo stal pred zrcalom kakor danes. | A |
vam, da ste iz dobre hiše.« »Pustimo to, saj | kmalu | prebijem.Nekoliko mesecev še, pa sem spet sam | A |
verske reči, ali on se je vedno umikal in je | kmalu | govorico zasukal na druge stvari.Nekega večera | A |
v Jesenovec, kar priropoče voz na dvorišče, | kmalu | razloči možev glas in težek kamen se ji odvali | A |
nejevoljno Berta. »Meni se zdi, da bo tebi | kmalu | vse ugajalo, kar vidiš na ritmajstru.« Pri teh | A |
tem trenutku najsrečnejši človek na zemlji. | Kmalu | potem se je pripeljal Možina z Julijo iz mesta | A |
resnici ni slišala niti besedice. To je Julija | kmalu | zapazila in precej se ji je dozdevalo, kaj je | A |
posebno ko je prišel glas, da bodo šli huzarji | kmalu | odtod.Le toliko je skrbela, da hčeri nista bili | A |
vse to verjel!« oglasi se spet hlapec, pa se | kmalu | popravi: »Morebiti je kaj resnega na tem, ali | A |
kaj igrala. Res je začela nekaj igrati, ali | kmalu | se je izgubila v svoje fantazije; kakor v sanjah | A |
doma, sicer je bil pa prav ljubezniv sosed. | Kmalu | zatem se je porodila naša Berta in ko je odrasla | A |
ni bila za drug razgovor, ritmajster je šel | kmalu | v svojo sobo in tudi domači ljudje so šli prej | A |
Anica več slišala iz tetinih ust in dekle je | kmalu | pozabilo, kar je prejšnje dni prebilo pri njej | A |
Doričin grob, namreč da vahtmajster ljubi Anico in | kmalu | se je prepričala.Na Levkino zaupno vprašanje | A |
nosi v svojem krilu zate srečo ali pa nesrečo. | Kmalu | bo določeno!« Jelo se je mračiti, Mokošinyiju | A |
so pobledele zaradi mnogih prečutih noči. | Kmalu | potem je druga nejevolja zadela hišo.Bližnji | A |
stran 24 . / ruti zvitega. Pogleduje za njim in | kmalu | ga spet vidi stati pred zlatarjem.Kmet sploh | A |
doma, s toliko slabšim glasom je popeval in | kmalu | je utihnil popolnoma.Kadar je priplezal na kak | A |
še enkrat ‒ in strop je predrt. Nogo je imel | kmalu | zunaj, teže je bilo hišo za seboj potegniti | A |
globoko žalost potopljen je čakal belega dné. | Kmalu, | ko se je zdanilo, pride mož v sobo in odpre | A |
zasluži ta pot. Ljubi bralec ‒ zdaj bi se bil | kmalu | zmotil, že sem mislil pristaviti »in ljuba bralka | A |
pa da so mu pripregli par komarjev.* Zdaj bo | kmalu | pol štirih, treba bo iti »Pred most«.Še nekaj | A |
lepe in nelepe, pa ne vem, čigave so. Toda | kmalu | morava spet to cesto zapustiti in se na levo | A |
peščenem ljubljanskem polju proti Zalogu. | Kmalu | za Zalogom se začne dolina stiskati, posebno | A |
bogu mili.« »Ali to je pa tudi roba, da ji ni | kmalu | para.Not iz Gorice sem ga sam prinesel. | A |
zdajle imate zlato priliko, da znabiti ne bo | kmalu | take! Kot bi mignil, ga vržem iz čeljusti, in | A |
čeljusti. Žena se je malo nakremžila, pa se je | kmalu | spet nasmejala. »Šmentaj, ta je bil pa hud! | A |
prišel čas službe božje, ki se, kakor sem povedal | kmalu | od konca, opravljajo pod milim nebom. Po prvem | A |
strašno vroče, ker je bila velika soparica. | Kmalu | so se jeli tudi zbirati sivi oblaki in ravno | A |
treba ga je bilo zopet nekoliko udobrovoljiti. | Kmalu | sem sedel na klopici pri dobrodejnem ognju. | A |
ljudeh, ki se prvikrat vidijo. Govorica pa | kmalu | oživi, ko zasukneva na narodno polje, na njihovo | A |
obenem pa tudi imel prost pogled po občinstvu. | Kmalu | potem ko posedemo, začne se zagrinjalo na odru | A |
bolj potihoma, drugi za njim in tako naprej, | kmalu | je vršelo in donelo po vsej dvorani. Meni je | A |
Oba gresta druge budit. | Kmalu | jih je deset na nogah in vsi gredo na barikade | A |
Pridejo ven, sonce jih skonca blešči, pa se ga | kmalu | privadijo in želodec, kateri je čez in čez z | A |
burke uganjajo. Potem gredo domov in tu je | kmalu | vse na nogah: kot hudournik vro ven pri vseh | A |
so babice preteklo jesen izlegle. Matere so | kmalu | pomrle, delavci so pa jajčeca spravili na varen | A |
tla. Moški, ki niso zdaj za nobeno drugo rabo, | kmalu | poginejo; babice pa že delavci čakajo.Brž ko | A |
stran 7 . / lepo uredijo. Babica potem tudi | kmalu | umrje, le malokatera zime ali celo pomladi učaka | A |
megla pokriva zemljo, vreme je neprijazno in | kmalu | začne deževati.Straža zapahne zopet duri, zadela | A |
vreme. Tipalnice švigajo od kraja do kraja in | kmalu | ve vsa družina, da dežuje in da bo treba danes | A |
delavci donašati potrebnega jedila. Novinci so | kmalu | spoznali svoje dolžnosti in se privadili službe | A |
bere na obrazu, hitro ošvrka nekoliko sestre in | kmalu | je vse na nogah. Več kakor tretjina družine | A |
/ Rjave mravlje dobijo precej jesti in si | kmalu | s črnimi sprijaznijo.Reve ne vedo, da so sužnje | A |
luči belega dneva niso zagledali. Sužnji tudi | kmalu | spoznajo svoje rojake in združeni se vržejo | A |
gorečnosti napade celo kakega prijatelja, pa | kmalu | spozna svojo zmoto, poboža ga s tipalnicami | A |
spet stara slast do jedi v podvojeni meri in | kmalu | je nadomeščeno in poravnano, kar se je za velikega | A |
premajhne. V keblih in drugih vodnih posodah | kmalu | pogine, v vlažnih kleteh in v podzemeljskih | A |
unese vsaki nevarnosti. Toda materina ljubezen | kmalu | ohladne in nekega dne pusti sirote, da ne vedo | A |
pa jaz.« . / . / stran 66 . / In res pride | kmalu | s skledico in zajame eno tako kepo z vodo vred | A |
Kako ponosen je bil na oba! | Kmalu | je bilo vsega konec.Izbruhnila je vojna in zahtevala | A |
lajati. Zaslišali so se človeški glasovi in | kmalu | nato trkanje na vrata.‒ Jožef, idi odpirat! | A |
vratih je zaškripal ključ. ‒Dober večer! ‒ se je | kmalu | nato zaslišal glas pismonoše. Sobna vrata so | A |
vendar pomirjeno oddahnil. Sedaj je vedel, da bo | kmalu | pri Mlakarjevih.Hitro je zavil na desno in šel | A |
‒ ga je posadila pri peči na klop. ‒ Tu se | kmalu | ogreješ, ‒ se je nasmehnila dobrohotno. ‒Minka | A |
zaklical Smrekarjev Jaka. ‒Dobro jutro, ‒ sta se | kmalu | nato približala zbranim naša znanca. ‒Ali se | A |
prikazal trg. Konji so poskočili in voz je | kmalu | ropotal po tlaku.Ustavil se je pred »Krono« | A |
nesramno, ‒ je zarjul nad ubogim fantom. ‒ | Kmalu | ti bom pokazal vola, da ga boš pomnil celo življenje | A |
Potolaži se, Anica, ‒ ji je govoril tiho fant, ‒ | kmalu | bo zopet vse dobro.‒ Proti lastnemu prepričanju | A |
Saj se ne bodeva ločila za večno. Vojske bo | kmalu | konec in potem se vrnem. ‒Ah, vojska, vojska | A |
‒ Preveč se vznemirjaš. Veruj mi, da | kmalu | dočakamo mir in potem bo vse gorje pozabljeno | A |
Stara ura je odbila poldne. | Kmalu | nato so dveri zaškripale in v sobo je prišepal | A |
Anica je zopet odhitela v kuhinjo in obed je bil | kmalu | na mizi. Kako veseli so bili pri Kozarjevih | A |
ki je sedel za pisalno mizo. Sprejem je bil | kmalu | končan.Štefan je bil prideljen 38. polku, katerega | A |
v tistem trenutku so postali popolni vojaki. | Kmalu | so uvideli, da vojaško življenje ni igrača. | A |
smejali. Vaš Štefan je vojak, da mu ni najti | kmalu | enakega.Vojaško življenje je izvrstno! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |