To je gospo nekoliko vznemirjalo in jo tudi zadrževalo, da ni mogla z njim govoriti tako odkritosrčno, kakor bi bila morebiti sama želela. Večkrat je navrgla govor na verske reči, ali on se je vedno umikal in je kmalu govorico zasukal na druge stvari. Nekega večera je že precej pozno še sama sedela in pisala pismo hčerama v Jesenovec, kar priropoče voz na dvorišče, kmalu razloči možev glas in težek kamen se ji odvali od srca.