kaj (1.601-1.700)

tristo in čez! . / . / stran 48 . / JERMAN:	Kaj	? KOMAR: Podpisov ... cekinov prav gotovo ne	A
Stopi bliže h Komarju. KOMAR:	Kaj	že veš?Torej si res že culo povezal, siromàk	A
letos šele zapazili to nesrečo ... Če bi ti mogel	kaj	na róko - pa kaj bi jaz?Ljudstvo ukazuje, mi	A
to nesrečo ... Če bi ti mogel kaj na róko - pa	kaj	bi jaz?Ljudstvo ukazuje, mi smo le, takorekoč	A
nehanjem do vrhane mere zaslužil - JERMAN:	Kaj?	Tako lepo si se že navadil?	A
bomo rekli zbogom! KALANDER proti Komarju:	Kaj	pa ne stopiš v izbo?Stoji tam in gleda, kakor	A
/ ... Ali jim bomo pokazali, črnomavharjem,	kaj?	Koliko pa jih je?	A
ljudem. Danes je sodni dan ... KMEČKI FANT:	Kaj	boš ti pokazal?Komu boš ti pokazal?	A
pa bi nas po strani gledal in še zgago delal?	Kaj	pa nam je treba zdražbe?Jaz ti povem: le nikar	A
Se okrene ter gre med ljudi. Taka lakot,	kaj?	Pa ta da bi nas učil, kaj?	A
Taka lakot, kaj? Pa ta da bi nas učil,	kaj?	Govori dalje; mnogokdaj se čuje njegov glas	A
njegov glas; ”gospoda“, ”lakot“, ”kajžarji“, ”	kaj?	“... Izba se je bila že skoraj napolnila.	A
Nabili da me bodo? Glej,	kaj	si je izmislila! KMET zakliče: Eno pridigo	A
besedo, kakor pes na kost! DRUGI KMET: Kdor bi	kaj	povedal, naj zine! NACE postaren kmet, kučmo	A
Prijatelji! . / . / stran 51 . / NEKAJ GLASOV:	Kaj	prijatelji?Kdo ti je prijatelj?	A
Boga vse, kar je na svetu - ŽENSKI GLAS:	Kaj	mu je treba, da nosi Bogá v ustih? JERMAN	A
tišje: Jaz pravim ... rekel sem vam ... KOMAR:	Kaj	te je zmotilo, prêrok? JERMAN: Glejte, človek	A
ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in	kaj	ti ukazuje!Hlapci, ki so se radovoljno prodali	A
osupel: Kakšna je bila beseda, ki ste jo rekli?	Kaj	ste iznašli, da bi me do dnà ranili?- Hlapci	A
roko: Jaz sem Kalander, kovač; kdo bi rad še	kaj	vedel? Ljudjé se umaknejo.	A
JERMAN: In prah ostane.	Kaj	je treba še nadalje pisati?Tam se je končala	A
razžalil, se je že maščevala. GENI vstane:	Kaj	nastopiš ta križev pot? JERMAN: Še nocoj	A
JERMAN: Ne bi rad odlašal.	Kaj	bi še?Ali bi sedel in čakal in premišljeval	A
LOJZKA: Nagla smrt.	Kaj	bi gospodar z boléhavim hlapcem? JERMAN:	A
sem opravil, drugo naj opravita župnik in Bog.	Kaj	bi govorila učenost, kjer je sodila natura!	A
prepričanje in tako dalje, vse tisto je le suknja -	kaj	suknja, kvečjemu dežnik!In pa tudi - jaz sem	A
potrdilo, da bi bil rešil svoji materi le en dan -	kaj?	- le eno uro, le en sam hip življenja? LOJZKA	A
vstane: Ne besede ... ne odgovorite! ZDRAVNIK:	Kaj	bi rekel?Če stvar preudarimo ... JERMAN: Le	A
otrok, ne ubijajo nikogar. LOJZKA vstane:	Kaj	je srce v tej črni suknji? HVASTJA séde	A
troje otrok. Prepričanje je kakor smetana -	kaj	bi z njó, če mleka ni? LOJZKA: Zatorej je	A
Čemú živeti? HVASTJA:	Kaj	izprašuje drevó v samoti: čemu rasti?Raste,	A
ampak podnevi bi zijali za človekom. JERMAN:	Kaj	bi povedal? KALANDER: Dvoje.	A
Tistega sem iztaknil, ki te je ranil.	Kaj	bi z njim? JERMAN: Prav je storil Hvastja	A
mislim, da bi napravili zborovanje. JERMAN:	Kaj?	KALANDER: Zborovanje.	A
na postelji POLJANEC zakliče v steno:	Kaj	je, Damjan? Za steno, kakor iz daljave	A
staríkast, bolan obraz DAMJAN med durmi:	Kaj	je ni?Kaj je le še ni?	A
bolan obraz DAMJAN med durmi: Kaj je ni?	Kaj	je le še ni?Doklej bosta čakala?	A
POLJANEC: Do konca! DAMJAN:	Kaj	vama ni mraz?Mraz je v tej izbi...	A
ko se vrača, postane ob Novljanovi mizi.	Kaj	boš ti tudi čakal, Novljan? NOVLJAN tiho	A
da nikoli več ne bom videl svetá in luči -	kaj	ne vidiš na mojem obrazu, da sem obsojen?Tudi	A
Novljan: še je življenje v tvojih očeh! NOVLJAN:	Kaj	je tudi na njenem obrazu zapisano? POLJANEC	A
prosečim, skoro ihtečim glasom: O, ne, ne -	kaj	bi bil ti, kaj bi bili mi vsi, da bi njé ne	A
ihtečim glasom: O, ne, ne - kaj bi bil ti,	kaj	bi bili mi vsi, da bi njé ne bilo! POLJANEC	A
je razodel, da se bo tako zgodilo? DAMJAN:	Kaj	je treba razodetja?Krpal bom, še mislil ne bom	A
vidi mnogo... tudi smrt je že videl. NOVLJAN: Veš	kaj,	Poljanec: privijva luč, postaviva jo visoko	A
/ stran 129 . / POLJANEC skoro sovražno:	Kaj	tako natanko veste, da bo strohnela in poginila	A
zadušila v tem okuženem zraku, kakor mi vsi?	Kaj	ni vredna življenja in luči? MATI nekoliko	A
- Novljan!	Kaj	jokaš?Čemu jokaš, Novljanče? Poljanec se je	A
objokani obraz; Mrva se zasmeje. Zdaj vem,	kaj	je v vajinem srcu!Zdaj vem, kakšna je žalost	A
MRVA: Stoj!	Kaj	poreče, ko ugleda to luč? POLJANEC: Čakali	A
- Glej, Novljanče, ti neumno! Ali veš,	kaj	se pravi ljubiti?Ali veš, kaj je ljubezen?	A
Ali veš, kaj se pravi ljubiti? Ali veš,	kaj	je ljubezen? NOVLJAN: Vem!	A
molči. MRVA ga strese za rame: Jaz vem,	kaj	misliš, - a izpregovoriti ne smeš.- Povej mi	A
do konca; ne ubežiš, kakor jaz ne ubežim.	Kaj	je torej vredno, če si ti ostal čist v nizkosti	A
vem, če delaš verze, ampak vem, da si poet.	Kaj	me brigajo tvoje sanje, kaj me briga tvoje hrepenenje	A
vem, da si poet. Kaj me brigajo tvoje sanje,	kaj	me briga tvoje hrepenenje, ki samo ne ve kam	A
moja. POLJANEC: Če se mi gnusi tvoja ljubezen,	kaj	te briga moj stud? MRVA: Kadar si brenkal	A
nocoj ne vrnila več, in ne jutri, in nikoli več,	kaj	bi ti storil?Sedel bi na posteljo, brenkal bi	A
brenkal bi na kitaro in bi sanjal. Ali veš	kaj	bi storil jaz? POLJANEC: Ti bi se sprijaznil	A
izpusti njegovo roko: Takrat boš spoznal, poet,	kaj	je ljubezen.Okrene se naglo, gre preko sobe	A
krepko za roko, Nina stopi v izbo. - Dolinarju:	Kaj	bi ti rad? DOLINAR Lep, krepak človek, z	A
Ne pojdeš! -	Kaj	si slišal?Česa se več ne bojiš?	A
Daj mi roké, Nina - ne daj mi rok, Nina!	Kaj	sem pijan?Zares, nisem pijan!	A
zapisana, meni izročena, na vse večne čase...	Kaj	je to res?To ni res!	A
videl, da je v tvojem srcu... o Nina, povej mi,	kaj	se je vzbudilo v tvojem srcu! NINA zasolzena	A
žalila. MRVA kakor v snú; Ne vem še nocoj,	kaj	se je zgodilo; kaj se zgodí.Blodne so moje misli	A
v snú; Ne vem še nocoj, kaj se je zgodilo;	kaj	se zgodí.Blodne so moje misli...	A
Kje je Dolinar? NINA prestrašena:	Kaj	prašate, mati?Niste ga videli.	A
Glej, nam vsem si bila ogenj in življenje...	kaj	zdaj?Bodi, kar je treba... ti pa greš, Nina, ti	A
zanašajte; on je brez vesti umoril vašo mater. ANA:	Kaj	govorite, Košuta? KOŠUTA: To je bil navaden	A
ne moremo več. . / . / stran 91 . / RUDA:	Kaj	torej mislite storiti? DRUGI DELAVEC: Jaz	A
blagoslovil vašo ženo. Toda povejte razločno, -	kaj	zahtevate od mene? TRETJI DELAVEC: Denarja	A
ljudjé na cesti. Zató hočejo, da jim razložite,	kaj	mislite. RUDA: Čemú to, dragi moji?	A
RUDA: Za Boga!	Kaj	sem govoril s smehljajočim obrazom? DRUGI	A
kakšna je tvoja mladost. ANA: Recite oče,	kaj	naj storim? RUDA: Pojdi igrat na klavir in	A
93 . / RUDA: Pojdi igrat na klavir in igraj	kaj	veselega in ničesar ne misli.Tvoje čelo je tako	A
- -	Kaj	si torej sklenil?Ali boš čakal, da te vržejo	A
Ali boš čakal, da te vržejo na cesto? RUDA:	Kaj	mislim storiti?Predstavljati si ne morem, da	A
je sedela Marija tam nad vodo, na óni skali.	Kaj	je takrat mislila?Ali je ni bilo strah te strašne	A
ALMA: Ah ... no!	Kaj	res misliš, da se dá skrivati kaj takega?Za	A
Ah ... no! Kaj res misliš, da se dá skrivati	kaj	takega?Za Bóga, in jaz sem bila prepričana,	A
kot ga boš imela ti! Jaz si samo predstavljam,	kaj	bi počela, da bi bila na tvojem mestu. Najprvo	A
oklenem Koželja kolikor mogoče trdno ... a kdo vé,	kaj	se lahko zgodi; mamá je preveč nerodna in sili	A
si grozovita ženska. ALMA začudeno: Dà ...	kaj	delaš ti kako drugače? ANA: Kaj sem storila	A
začudeno: Dà ... kaj delaš ti kako drugače? ANA:	Kaj	sem storila?Jaz te poslušam in meni je vse to	A
Čemu se je šel potepat po svetu! ...	Kaj	ti ni nič pisal? ANA: Ne.	A
Bil je bled kakor zid. ANA:	Kaj	se je zgodilo z menoj, o Bog!Reci Alma, kaj	A
Kaj se je zgodilo z menoj, o Bog! Reci Alma,	kaj	hočem storiti? ALMA: Ah, ti si otročja; jaz	A
naj prodajo dom, naj nas razženejo po svetu, -	kaj	to mene briga ... Bankovec bodo napravili iz mene	A
Odpravlja se. ANA:	Kaj	zahtevate, tetka Marta? MARTA Almi: Takoj	A
Ti ne odgovoriš? ANA trudno:	Kaj	hočem odgovoriti? MARTA: O bog, mene peče	A
ANA: A jaz ne morem ... ne morem ...	Kaj	hočete storiti z mano? MARTA: Ne žali se	A
nikakor ne; kako bi si mogel predstavljati	kaj	takega? BROŠ: Gotovo, ne predstavljajte si	A
dom in krajina se vdira pod mojimi nogami ...	Kaj	hočete?Jasno.	A
Jasno.	Kaj	hočete?...	A
popolnoma vaša spretnost in moja ničvrednost ...	Kaj	mi ponujate, to veste; ako sem vas razumelprav	A
Ničesar pravite? BROŠ: A	kaj	bi bilo? RUDA odpre vrata v obednico: Ana	A
Ivan Dolinar, imeniten umetnik ... ali ste že	kaj	čitali o njem?Pričel je vznemirjati ves svet	A
vsaj se zdi, da bi se moral čutiti srečnega ...	Kaj	praviš, Anica? ANA: Jaz ne pravim ničesar	A
neverjetno. Odpiram oči, da bi razbral jasno,	kaj	se godi v meni in krog mene, -toda kakor da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani