nova beseda iz Slovenije

jezno (401-500)


semkaj naročili.« »Povejte svoje pritožbe!« je      jezno      zamahnil podglavar z roko. Pa je začel prav  A
Hudič, ali si gluh?« je zaklical Skoračnikar      jezno.      »Od kod si?«   A
bremena je prevzelo moža. Pogledal je skoraj      jezno      proti nebu, kakor da išče Boga in je mrmral  A
spačeni obraz. Sinje ustnice drhtijo, oči sijejo      jezno      in nespravljivo.To so tiste ustnice, ki so nekdaj  A
pokazal vse zobe in zarenčal proti njej tako      jezno,      ko da je srečal najhujšega sovražnika na svetu  A
vrnila v kuhinjo, jo je našla pri večerji.      Jezno      je zalučala vanjo prtiček, ki ga je imela pri  A
»Hm... Kaže, da sta jo nekam skrila...« je      jezno      ugotovila ženska in jo odkurila. Še  A
pogledu name na zapravljivčku pomignil z ušesi in      jezno      prhnil skozi nosnice, po dvorišču pa ni pokopal  A
vzdigovati, je MIško meni nič tebi nič obstal.      Jezno      je pogledal nazaj, ko da bi mi hotel reči: kaj  A
jaz ustrelim kakšnega kozla... je zaškrtal čuvaj      jezno      ter naperil puško naravnost v bledoličnega divjega  A
metrov kositra, in konec besedi!« je trdil krovec      jezno.     Bil je zadrt Nemec, ki je v vsakem Kranjcu videl  A
bil, da bi se prebudili. Tudi v hribih!« sem      jezno      udaril po mizi, plačal »Rechnung« ter jo pobral  A
Če me ima kaj rad, bo že prišel za menoj!« je      jezno      udarila z nogo ob tla.Pa ni prišel.   A
»Kakšna knjižica je to?« vpraša predsednik      jezno.      »To so poezije Franceta Prešerna!« odgovori  A
ustom, je menil, da je kava premalo sladka.      Jezno      je zaklical: »Margerita!« Takoj je prihitela  A
grof z Rakovnika igrati tako nedostojno vlogo.      Jezno      je dodal: »Res so otročarije!« Pri tem je mislil  A
Tudi po sajah diši!«      Jezno      je položil žlico na mizo. »Učil se tudi ne bom  A
Urban Pintar. Sedel je ter vrgel svoj kastorček      jezno      predse na mizo. Pogledal je na dekleta ter zakričal  A
Odrini!« Dvornik je izginil. Car pa si je      jezno      ‒ grizel ustnico: »Kaj neki hoče?Ni mogel priti  A
možila s tistim debelim Smoletovim hlapcem?«      Jezno      je odgovorila: »Če bi se tudi bila, kaj pa tebi  A
. / »Akolit, akolit!« je vpil gospod Ciril      jezno.     »V Vipavi imajo vino, kateremu pravijo pikolit  A
tiho: »Kontesa, napačno ste me umeli poprej!«      Jezno      se je obrnila proti njemu: »Pustite me!Vi niste  A
Šleva kljukasta!« zatogotil se je Plavec ter      jezno      odhitel iz sobe. »Reci onemu zunaj,  A
nekdo. »Ali meniš, da vem!« odgovoril je Cesare      jezno.      »Ta diavolo ni nikdar žensk sit, in gotovo tiči  A
7 . / »Bo že spet treba čez vodo!« pristavi      jezno,      opazivši tujca.»Da ga ni miru, da bi človek  A
zavratnica zadušiti. »Kje tiči toliko časa!« reče      jezno,      pograbi steklenico na mizi ter si nalije črnega  A
Malo me je skrb!« Prične      jezno      hoditi po sobi.Staremu upade srce.   A
potem videl ob vodi hoditi. Prepirala sta se in      jezno      kričala.Drugo jutro pa grofa ni bilo v gradu  A
Ti prekleti psi!« In      jezno      je vrgel puško v travo, sam pa se usedel v dekletovem  A
na ramo. Plašno je odskočil od dekleta ter se      jezno      obrnil po človeku, ki ga je iztaknil v tako  A
preliti nekaj krvi. »Dobro, da pridete,« rekel je      jezno,      ugledavši barona. »Pričakoval sem, da se povrnete  A
Z Bogom!«      Jezno      je odšel. Sedaj znam, da se srdi, če  A
pa je dobro povsod!« Še enkrat je vprašala      jezno:      »Čemu mi to praviš?«   A
srcu, bila je vsa bleda in podobna mrliču.      Jezno      me je zavrnila: »Tiho, moj ljubi, in ne govori  A
je prežal na divjačino, če bi prišla mimo.      Jezno      je obrnil obraz proti nama, ki sva mu pokvarila  A
Dušan. Tudi ona se je razburila ter odgovorila      jezno:      »Boš pa pustil, če ti ne bo všeč!Dotakniti pa  A
da si lahko vesel!« Gospod Frueberger se je      jezno      obrnil ter iz pregovoril: »Pustimo to govorico  A
med hiše, izdrl, sekal je po zraku ter dejal      jezno:      »Vsa vrata so zaprta, nikjer se ne kadi izpod  A
stopil napačno, pa je že dvakrat in trikrat      jezno      zaklepal v vrhu, da sem komaj zlezel izpod njega  A
zadavil prejšnjo noč. »Perverznež!« sem mu      jezno      zaklical, da je zardel do ušes, skesano zvrtal  A
strela in njena rohneča družina!« sem zapihal in      jezno      brcnil veliko smet, ki se je leno valila po  A
Prestrašeno je umaknila svojo črno glavo,      jezno      bevsknila, potem pa zbežala na dvorišče.»Ah  A
dragoceni čas s temi trapastimi vprašanji!« je      jezno      odgovorila Tabletka. »Zdaj je pa res že preveč  A
Bedasta šala! Neumna, idiotsko neosoljena!!« je      jezno      zakričal gospod Rogovila in besno zalučal paket  A
ljudstvom; vem, o vem!« je pater Herand rekel skoraj      jezno.     »Rajši živijo po mestih in velikih gradovih.  A
»Kaj? Nočeta?« je Ema skoraj      jezno      vprašala.»Zakaj ne?«   A
mislila. »Čemu vse to pripovedujete meni?« se je      jezno      otresala opravljivke. »Sramotno bi bilo  A
nam je pulil iz mošnje.« »Saj res,« je skoraj      jezno      govoril še drug Krajinčan; »če kaj prideta do  A
Ona bolna, Marička premlada, fant pa ‒«, in      jezno      je zamahnil, da sta vola zamižala in stresla  A
Brnad se je zamislil. Skoraj      jezno      si je popravil klobuk in je pospešil korak,  A
smejala. Osirotela hči je začudeno in skoraj      jezno      pogledovala ginjenega pijanca, ki je menda njen  A
okno se je zaletavala sita in sitna muha in je      jezno      brenčala, ker ni mogla ven, v jasni božji dan  A
Šumbreški, daljni sorodnik grofa Pankracija,      jezno      govoril. »Anti tak je rod Habsburgov!« je kimal  A
požigali, kajne?« »Saj nismo razbojniki!« je Janez      jezno      godrnjal. Peter Klepec je molčal; sit je bil  A
Baron in baronka sta se k videzu nekaj časa      jezno      držala, pa zdaj nič več nista mogla; obema so  A
za njo skoraj pol vrbovega ročaja. Jelen je      jezno      zamahnil z glavo.Sulica se je prelomila.   A
kakor Neokretni Karp, če ne še več, je Ščuka      jezno      revsnila in vrgla v Kodrolasko kozličkovine  A
Pa si je domislil, kaj ji grozi.      Jezno      je udaril s pestjo po rilcu drevaka: »Nak!Ne  A
opazovala. Med pripovedovanjem je Jelen nekajkrat      jezno      zaškripal z zobmi in tu pa tam povprašal to  A
Neokretnemu se je kar stemnilo pred očmi.      Jezno      je potresel tršato glavo in se togotno zapodil  A
močvirje, da zgine vsaka sled za mano.« Jezerni je      jezno      zablisnilo oko. »Veš kaj, Ostrorogi,« si je  A
Razderem mu kolišče.« Sulec je      jezno      udaril z veslom po motni vodi, da je obema brizgnila  A
prek drevaka in se z obema rokama oprl obenj.      Jezno      je oponesel Košati: »Zvodila si Urnega Sulca  A
nedaleč za oprezujočima lovcema. Nato je nastalo      jezno      kihanje, glasno vreščanje, živahno puhanje in  A
»Kdo to pravi?« Kalini so      jezno      blisnile oči. »I, no!«  A
»Bomo videli, čigava boš.« Lisjak je      jezno      zapičil poševno nagnjeno preklo v ilovnata tla  A
Kalini so se stresla kolena. Lisjak je pa      jezno      blisnil z očmi proti očetu.Rekel pa ni nič.  A
pristali pod stajami. Tačas je Presukani Lisjak      jezno      zapahnil lino, skozi katero je ves čas opazoval  A
»Pa ne boš.« Zlati so      jezno      blisnile oči. »Bom videl.«   A
vedno preverjen, da bliski niso nič drugega kot      jezno      švigajoči pogledi Nevidnega, grom pa njegov  A
njima zašklepetali čekani. Hkrati je merjasec      jezno      zapuhal.Ris in Kalina sta naglo pokleknila in  A
/ stran 41 . / načrte. Ilovico vrh kola je      jezno      zgnetla v kepo in jo vrgla ob tla.Sama pa je  A
orožje: »Turovci izzivajo. Nadnje!« Ostrorogi je      jezno      zablisnil z očmi in pokazal porumenele zobe  A
tilnik se mu je ta hip zasadila še druga sulica.      Jezno      je silak potresel z glavo, hkrati pa tudi že  A
se je podila cela vrsta drevakov. Jelen je      jezno      zaškripal z zobmi: »Lej jih, ušivce!Kako se  A
trije pri peči so mrmrali nevoljno med seboj,      jezno      in zaničljivo pogledovali Blaža in pili.Dva  A
tjavendan, ozre se po treh tovariših, ki so      jezno      mrmrali, migne jim, naj bodo mirni, in reče  A
temle po glavi!« Rekši, vzdigne Obloški Tone      jezno      svoj bičevnik. »Kako da bi tine smel reči?  A
čepečega nekdo zgrabi in z močjo po izbi prevrne.      Jezno      se mali rokovnjaček pobere in hoče z nožem skočiti  A
odgovori Nande in, korakajoč v drugi konec izbe,      jezno      zobé stisne, kakor sam s seboj nezadovoljen  A
noč!« srdi se stari, suhokostni mali mož in      jezno      z ročajem kladiva drgne po obšivu, kajti dodelal  A
pobožnosti tudi že malo pijan, ugovarjal je      jezno,      ker ga je Blaž dražil. »Kdo bo hudiča ljubil  A
in mene tudi, smrt ti konjska!« Rekši, vrže      jezno      oglodano kost v žerjavico, stegne nogi in se  A
konjar. . / . / stran 96 . / Baba je hotela      jezno      zavrniti ga, a prihod novih društvenikov zmotil  A
vzdignil pest, ko je ta duri zaprl za seboj, ter      jezno      siknil med zobmi: »Da bi te zlodej!  A
te ne bom hladil, če te bodo pekli!« godrnja      jezno      Urh ter udari po suhih rebrih svojih konj in  A
Od kod je?« »Ali jaz vem?« odgovori      jezno      Mozolka ter položi prt, s katerim je bila obrisala  A
gozdu nad Mozolovino! Šema ti stara!« obrne se      jezno      k pisarju, »kaj pa vprašaš tako prekleto neumno  A
Kar je, pa je.      Jezno      zabije zagozdo v poko, ki jo je rezna žaga puščala  A
padala po njej. »Kaj je to?« vpraša profesor      jezno.      »Gospod, gospod, gospod, recite mu, da me naj  A
ogledal. »Bogme, gladka!« pokima krčmar in      jezno      udari z lesenim muhalnikom po mizi, kjer je  A
Marijan je slonel na stolu in zdaj pa zdaj      jezno      pogledal Kvasa.Gospod Vencelj, ki je morda nekoliko  A
vedeli, kaj ‒« začela je Krivčevka, pa stari ji      jezno      besedo prestriže: »Nič nočem vedeti, molči!  A
mu noče ničesar obljubiti, obmolknil je in se      jezno      držal. Tako sta prišla do Krjavljeve hiše, katero  A
bilo pa poštenjaku vendar preveč. Klobuk je      jezno      na glavo potisnil, vse žganje naenkrat izpil  A
trmo boš dobila v zakon.« Zatem se je Jurec      jezno      držal ene dni.Znotraj pak ga je grizlo: »Kaj  A
menili so, da je res znorela. Gospod pa se      jezno      obrne k dvema in pravi: »Tomaž, Blaž, kaj sem  A
govor in glas. Stisne in potrese malo paličico,      jezno      pogleda Domna od pete do glave ter se zadere  A
niti videl ni, kdaj mu je prišel za hrbet) ter      jezno      zarenči in zobe pokaže, ko Ivan roko stegne  A
kadunj; ko pa vidi, da ni pšenična, vrgel jo je      jezno      po tleh.Moral je biti lačen; kajti hleb kruha  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA