nova beseda iz Slovenije
vodoravni zmiki. Proti severu usmerjene Stare | jame | in njihovo nadaljevanje do ponora Pivke so bolj | C |
je zelo visoka Pivka po izoblikovanju Pivke | jame | obdobno še vedno naplavljala v višjem nadstropju | C |
stopnje Postojnskih vat, kjer so rovi Postojnske | jame, | manj pa zaradi poznejšega dvigovanja Hrušice | C |
ugotovil, da v drugem nadstropju Postojnske | jame | ni pisanega roženca, ki ga vsebujejo le kredni | C |
izpod Javornikov proti Rakovemu rokavu Planinske | jame, | kjer je ohranjena primes pisanega roženca.V | C |
smeri v severno je bila sočasna z nastankom | Jame | podzemeljske Pivke, in sicer kot posledica mlajšega | C |
8.2.18. Navezanost rovov Postojnske | jame | na oblikovanost površja in glavne tektonske | C |
usmerjeni rovi suhega nadstropja Postojnske | jame | potekajo do Črne jame v glavnem pod najvišjim | C |
nadstropja Postojnske jame potekajo do Črne | jame | v glavnem pod najvišjim površjem postojnsko | C |
večji del pod vrhom rebri. Od Risnjeka do Pivke | jame | so rovi usmerjeni zlasti pod hribom Magdalene | C |
ponorom reke je pred poslopjem uprave postojnske | jame | v višini vhoda v jamo polica, ki so jo razširili | C |
tektonski premiki že po nastanku rovov Pivke | jame. | Ob teh premikih so nastali tudi strmi robovi | C |
površje. Kjer vhodni rov smeri SZ-JV v koncu | jame | pravokotno zavija, je sklad ob zmiku v širini | C |
deloma odplavljen. V taki legi je večina Pivke | jame, | ki se zalomi prvič za Otoško in drugič za Magdaleno | C |
m) in Vodni dol (497 m!) ter zahodno od Črne | jame | Drča dolina (529 m).Med Martelovim podorom in | C |
in proti začetnemu Rakovemu rokavu Planinske | jame | usmerjeni tudi začetni podzemeljski odtoki s | C |
Gospodarič (1976) je v Rakovem rokavu Planinske | jame | ugotovil svetlo prodno peščeno naplavino z vzhodnega | C |
nastajanja najnižjega nadstropja Postojnske | jame. | ------------------------------ | C |
8.2.23. Tri faze nastajanja rovov Postojnske | jame. | Drugi in tretji fazi pripadajo rovi, nastali | C |
prikazane tri glavne razvojne faze Postojnske | jame. | Med prvo so nastali najvišji rovi Starih jam | C |
prekinile udornice v suhi dolini nedaleč od Črne | jame | (imenovali jo bomo črnojamska suha dolina), | C |
nižje lege je bilo postopno. O tem pričajo Male | jame, | spodnji Tartar in slepi rov, ki se odpira iz | C |
oddaljenem koncu zalitega Rakovega kraka Planinske | jame. | Udori Jeršanovih dolin in Stare apnenice so | C |
Velika dvorana, ki se nadaljuje v vodoravne Stare | jame | in je z rovi povezana z zgornjim nadstropjem | C |
8.2.17. Ponornice, slepe doline in | jame | v Podgori pri Bukovju. Legenda: 1 - nariv apnenca | C |
Predjamski sistem je izrazit primer obpobočne | jame, | nastale za bukovsko rebrijo, in zbirnega kanala | C |
in breznu vplivajo kamini v stropu na začetku | jame, | skozi katere odteka pozimi toplejši zrak iz | C |
8.3.3. Načrt in prerez Velike ledene | jame | v Paradani (po: Mihevc, 1997).Rovi, nastali | C |
100 m dolgo žičnico za odvoz ledu iz začetne | jame, | a so jo čez 6 let opustili.Zdaj vodijo do ledu | C |
podolju so nad ponornicami v Podgori zelo goste | jame. | Čeprav se Nanos dviga samo do 1.313 m, je še | C |
(Habič, 1974a): Štev. jam Brezna Poševne | jame | Vodoravne jame Banjška planota 65 15 15 | C |
Štev. jam Brezna Poševne jame Vodoravne | jame | Banjška planota 65 15 15 20 | C |
veličasten, ogleda vreden slap, ki priteče iz zalite | jame | Veliki Hubelj (440, -40).To je klasičen primer | C |
primer izliva viseče kraške vode. Njegove izvirne | jame | imajo nepovezan strmec in so pretežno špranjaste | C |
8-14 l/s (Habič, 1966, 1968b, 1969). Voda iz | Jame | pri Studencu, ki jo je med NOB izkoriščala partizanska | C |
strateško lego. Voda priteka iz razvejane Vipavske | jame | (1.932, -64). ----------------------------- | C |
robnih kraških planot izdelale razmeroma velike | jame | v obrobnih apnencih (Postojnska jama, Predjama | C |
Loškim in Planinskim poljem izdolbli dolge vodne | jame, | in to predvsem na odtočni, le redko pritočni | C |
na odtočni, le redko pritočni strani polja. | Jame | med Križno, Najdeno jamo in Predjamo so dolge | C |
Trbuhovica, ki v Prezidu izteka iz 100 m dolge | jame. | Njen strop je iz jurskih apnencev, dno pa iz | C |
8.4.6. Tloris Križne | jame | (po: Gospodarič, 1974). Legenda: 1 - siga, 2 | C |
profil na stiku suhega Medvedjega rova in vodne | jame | ima podobo tipičnega "gravitacijskega profila | C |
azčlenjenima z erozijo in korozijo. Za obisk globlje | jame | je potreben čoln. 8.4.12. | C |
--- V suhem Medvedovem rovu vhodne Križne | jame | so bile najdene kosti jamskega medveda, ki pripadajo | C |
in kdaj s čolni še globlje. Po obisku Križne | jame | je angleški pisec l. 1832 objavil domnevno najstarejši | C |
domnevno najstarejši angleški opis kake slovenske | jame | (Shaw, 1979).Po prvi svetovni vojni je bila | C |
razširili dihalnik in izsilili prehod v nadaljevanje | jame, | ki se imenuje Križna jama II.Po daljših ožinah | C |
skraja premočrtna reber. Da so ponori Svinjske | jame | (436, -14), Male Karlovice (1.453, -20) in Velike | C |
predstave dvoran z jezeri v gorah, v katere vodijo | jame | in brezna. V Valvazorjevem času še niso vedeli | C |
Putickov načrt pa je bil izveden le kot razširitev | jame | Golobine.Več regulacij je uresničila vodna sekcija | C |
jezera in obnovila prejšnje razmere na vtokih v | jame | v Jamskem zalivu ter minirala večino betonskih | C |
peleološki objekt (Gospodarič, 1970). Pri raziskavah | jame | v 19. stoletju je sodeloval tudi domačin Grega | C |
konec na novo odkritega Karlovškega rova Zelške | jame | od jame Karlovice (Žalec et al., 1997), ki pa | C |
novo odkritega Karlovškega rova Zelške jame od | jame | Karlovice (Žalec et al., 1997), ki pa se tam | C |
podaljšali Zelško jamo na 4,7 km. V vhodnih delih | jame | je strop udrt na šestih mestih.Najbolj znane | C |
brzici pada po skalnem zatrepu na prehodu iz | jame | v dolino.Ta padec je nekdaj izrabljala rakovška | C |
imenovana po lastniku iz Rakeka. Iz vodne | jame | je vhod v daljši južni rov, ki je dostopen tudi | C |
cesti proti Jamskemu zalivu. Južni rov Zeljške | jame | je delo nekoč večjega in trajnejšega Rakovega | C |
--------------------------- 8.4.26. Zelške | jame | (Gospodarič, 1970).Na desni strani je povečan | C |
Planinska jama oddaljena še 2 km. Proti koncu | jame | se hitro povečuje strmec vodnega toka.Med njo | C |
Prunkovec. Domnevajo, da teče višja voda iz Svinjske | jame | najprej pod Javornike in šele po ovinku doseže | C |
Raka je dejstvo, da so v pritočnih delih Zelške | jame | udornice v smeri vodnega toka vse globlje, jamski | C |
katerih nastanek zahteva večje tokove: vodoravne | jame | in kraška polja."Kar je Meka, sveto mesto islama | C |
jamoslovce. Kdor ni poromal v njene slovite | jame, | ne more postati 'hadži' podzemeljske vede." | C |
trdnim krednim skladom jamski strop Planinske | jame | ne zdrži povsod stropne teže, so podori v Rakovem | C |
Jama daje na mnogih mestih vtis razpadajoče | jame | v fazi nastajanja nižjih novih obhodnih rovov | C |
8.4.28. Načrt Planinske | jame. | ------------------------------ | C |
jezerom ter naprej po Rakovem rokavu Planinske | jame. | V njem že ob srednje višjem stanju reka na dveh | C |
tudi skozi stranski Rudolfov rov. Iz Planinske | jame | tako ob nizki vodi priteka predvsem Pivka, vode | C |
menjavajo potopljeni in suhi deli. Do Pivke | jame | je (v letu 1999) ostalo nepreplavanega manj | C |
nad sifonom na koncu Pivške oz. Postojnske | jame, | so domnevali, da so skušali povezati jami s | C |
vojni je bil v organizaciji uprave Postojnske | jame | v Planini na razpolago jamski vodnik, in ker | C |
vodila glavna cesta proti Postojni, se je obisk | jame | povečal, po izgradnji oddaljene avtoceste pa | C |
zatrepna dolina dokazuje veliko starost Planinske | jame | (gl. sliko ...). ------------------------- | C |
jugovzhodnem koncu, od koder priteka iz Planinske | jame | in zatrepne doline Malni Unec, ki se mu ob visoki | C |
aluvialnih ponorov, kar domačini še pomnijo. Daljše | jame | so najbolj zgoščene na severnem obrobju polja | C |
konec dolge udornice, katere stena je nad koncem | jame | visoka 30 m.Na stiku udornice in jame pogosto | C |
koncem jame visoka 30 m. Na stiku udornice in | jame | pogosto zamrzovanje in odtajanje razvršča klastične | C |
strukturna tla"). Nizka temperatura je v nižjem delu | jame | tudi poleti in v zavitem 2-3 m visokem ozkem | C |
razpadanja stropa. Ko se bo udrl ves strop, bo iz | jame | nastal velik kraški jarek. --------------- | C |
8.4.35. Načrt in presek Skednene | jame | (Gams, 1963).Že sam načrt izdaja staro vodno | C |
8.4.36. Prerez Vranje in Najdene | jame | po Šušteršiču oz. knjižici IZRK Kraško podzemlje | C |
jamskem koncu se podaljšuje navzdol pod strop | jame | in do stičišča štirih rovov.V kratkem poglabljajočem | C |
hladnejši, po rahlo dvigajočem se rovu Mrzle | jame. | Ko ga zapusti, v slapu pada po pobočju Babnega | C |
globlje dele pri iskanju nikoli najdene Lipertove | jame, | kjer naj bi bil po Putickovem članku dostop | C |
dolga podorna Putickova dvorana na južnem koncu | jame | in blizu katavotronov Pod stenami je večja, | C |
8.4.36. Načrt | jame | Logarček (Gams, 1963, AC 3).Kratko zgornje nadstropj | C |
bolj kot na severni strani Planinskega polja so | jame | zgoščene med Planino in jugovzhodnim robom Cerkniškega | C |
prelomnice za 16 km. Upoštevati pa je, da so | jame | na robu kraškega polja veliko daljše od drugih | C |
pri hruški. Zdaj izvira iz neprehodne kratke | jame | na drugi strani ceste ob bregu pri tamkajšnjem | C |
voda izgubila v tla. Deroča voda iz Podpeške | jame | je tedaj tekla proti jugovzhodu v smeri Strug | C |
Struge tudi skozi Dolenjo jamo in nekatere druge | jame | ter poplavlja jugozahodni del polja, tako da | C |
dolge Potiskavške in 113 m dolge Kompoljske | jame | ter jame Tatrce, pozneje tudi iz Podpeške jame | C |
Potiskavške in 113 m dolge Kompoljske jame ter | jame | Tatrce, pozneje tudi iz Podpeške jame. Izviri | C |
jame ter jame Tatrce, pozneje tudi iz Podpeške | jame. | Izviri v srednjem in zgornjem polju so dokazano | C |
višino, so podzemeljski pretoki izdelali krajše | jame | na velikolaški strani Koblarsko, Vančevo in | C |
Podtaborsko jamo in Tatrco (ta je poleg Potiskavške | jame) | (glej shematski razvoj na str. ...). Ko so začeli | C |
katere je najlažji in trajen dostop iz Podpeške | jame | (4.390, -20).V njej se je nad jezom, zgrajenim | C |
dokazano agresivne (Kranjc, 1876). S prodom | jame | tudi erodirajo.Skozi Podpeško jamo tečeta tudi | C |
ponikne v sifon, ob izredno visoki vodi izteka iz | jame | in se razliva po robu polja proti JV. Valvazorjev | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |