nova beseda iz Slovenije
krepenelega omota in pusti za sabo votlino. Tektonske | jame | nastanejo s tektonskimi premiki.Mnoge jame so | C |
jame nastanejo s tektonskimi premiki. Mnoge | jame | so umetne. Oglejmo si seznam najdaljših jam | C |
Courbon et al., 1989). Nas zanimajo predvsem | jame | v karbonatni kamnini, kot so v Sloveniji. Kateri | C |
Hagengebierge na Salzburškem. Če je premik mlajši od | jame, | se to pozna v prečnem jamskem profilu (na Poljskem | C |
fotogafiji 4.3.1. sta v vhodnem delu Planinske | jame, | kmalu za vhodom v levi slepi rov, ob daljši | C |
subvertikalna zmika. Procese, ki oblikujejo | jame, | lahko spoznamo tudi po tem, kaj voda prinaša | C |
milimetrov. Zrna ob hudih nalivih voda spira v | jame. | Gre torej za korozijo, erozijo in denudacijo | C |
turistično pot v Mahorčičevi dvorani (Škocjanske | jame) | , je 14-28 mm, flišnih 18-24 mm.Ob izjemni povodnji | C |
podpritisk tudi v povezanih špranjah globoko v obodu | jame. | Tudi temu delovanju lahko pripišemo na dnu jame | C |
Tudi temu delovanju lahko pripišemo na dnu | jame | nakopičeno skalovje.Po dvigu masiva ali spustu | C |
Hvaležne za presojo učinka erozije in korozije so | jame | v nehomogenih in slabo sprijetih sedimentih | C |
Duplje. Ime vasi Duplje je verjetno izpeljano od | jame | (dupka, makedonsko luknja, jama).Med tamkajšnjimi | C |
štrleli bolj kompaktni apneniški prodniki. | Jame | so lahko nastajale po odložitvi konglomerata | C |
V ZDA slovi jama Lechuguilla 7 km daleč od | jame | Carlsbad, v nacionalnem parku v New Mexicu. | C |
Carlsbad, v nacionalnem parku v New Mexicu. V delu | jame | so mineralno-topliška voda z 19,4~C in plini | C |
sloves najbolj zakapane in najbolj ohranjene | jame | 575 m dolga Gustinčičeva jama blizu Vilenice | C |
1999 v 2000 (Gams, Gustinčič, 2000). Tudi | jame | doživijo mladi, zreli in stari stadij razvoja | C |
1907). Posebno močno razpadanje je ob vhodih v | jame. | V hladnih podnebjih zamrzovalni (krioklastični | C |
nekarbonatnih sedimentih precejšnje spodmole in | jame | (na Švedskem; Tell, 1963).Visokogorske jame | C |
jame (na Švedskem; Tell, 1963). Visokogorske | jame, | kjer temperature ne padejo pod 0~C, imajo manj | C |
so jamski profili iz vhodnega dela Podpeške | jame. | Kjer so skladi navpični, se rov hitreje poglablja | C |
tloris že sam po sebi izdaja zgodovino nastanka | jame. | Vsaka jama ima posebnega. | C |
Tlorisi nekaterih večjih jam. Večje | jame | v profilu. (Risbi sta bili izdelani v IZRK ZRC | C |
dolžine vseh rovov. Dolga os v tlorisu Pološke | jame | meri 1.072 m, dolžina vseh izmerjenih rovov | C |
nakazujejo že udori stropovja. Najbolj razvejene | jame | imajo indeks čez sto.Nekatere jame imajo zelo | C |
razvejene jame imajo indeks čez sto. Nekatere | jame | imajo zelo goste rove, ki na načrtu predstavljajo | C |
stropnim apnencem (Šmihelske ponikve). Take | jame | so navadno obdobni požiralniki, z menjajočimi | C |
desetletji odprta za obisk. Če je načrt večje | jame | vnesen na izohipsno karto, pogosto ugotavljajo | C |
in pesek. Klasičen primer bočne (obdolinske) | jame | so Demänovske jaskyne na Slovaškem. Kjer so | C |
nad njimi manjši rovi z visečimi tokovi. Take | jame | imenujejo nekateri merokraške (Ciry, 1959), | C |
dna. Vprašanje, v kateri hidrološki coni se | jame | najbolj razvijajo, je razburjalo zlasti ameriške | C |
freatični teoriji Harlema Bretza iz leta 1943 so | jame | v ZDA nastale pretežno v freatični coni.Po dvociklič | C |
vzpetine Male stene razvite pretežno vodoravne | jame | v razponu med 70 in 220 m (ali povprečno 100 | C |
V vadozni coni prevladujejo poševne in strme | jame | ter prava brezna, v epifreatični pa bolj vodoravne | C |
prava brezna, v epifreatični pa bolj vodoravne | jame. | Od vseh jamskih profilov najbolj izstopajo jame | C |
Od vseh jamskih profilov najbolj izstopajo | jame | ponornic.Te jame so tudi najdaljše. | C |
profilov najbolj izstopajo jame ponornic. Te | jame | so tudi najdaljše.Jame med Blokami, severnim | C |
Te jame so tudi najdaljše. | Jame | med Blokami, severnim koncem Planinskega polja | C |
Planinska jama, Logarček, Najdena jama, Zelške | jame, | Karlovica, Križna jama.Ponornice si s prodom | C |
pri 14 km dolžine 2,100.000 m3 prostornine. | Jame | sestavljajo v tem primeru manj kot tisočinko | C |
4.3.10. Polnilo | jame, | ki so jo je odkrili med gradnjo avtoceste Divača | C |
sosednji Avstriji (Fink, 1968) pogosto naletijo na | jame | pri razširjanju kamnolomov, kopanju cestnih | C |
Hrvaškem cestni predor pod Učko poteka tri metre od | jame | s premerom 50 m in z višino 30 m.Predor je prerezal | C |
Čičarije (Garašić, Kovačević, 1992). Nekatere | jame | se odprejo same.Leta 1962 sta se odprla 50 m | C |
jamskem katastru iz leta 1995 je povprečna globina | jame | v Sloveniji 25,2 m in povprečna dolžina 71,5 | C |
strmo navzdol se spuščajočih rovih za značaj | jame | in možnosti obiska pomembnejši od tlorisa, v | C |
je registriranih približno 7.000 jam ali 1,27 | jame | na km2 (l. 1970: 3.600 jam oz. 0,65 jame/km2 | C |
drugje izvotlile najdaljše in najštevilnejše | jame. | V takem krasu dosega ponekod v Španiji gostota | C |
Maksimović, 1963). Za strokovno primerjavo gostote | jame | pri nas in v tujini pogrešamo navedbo o najmanjši | C |
pogrešamo navedbo o najmanjši potrebni velikosti | jame | za vpis v jamski kataster. Za slovenskega je | C |
toplejši jamski zrak, ki obenem lahko odteka iz | jame, | pod stropom usmerja rast kapnikov.Če vlaga iz | C |
ustvaril človek, je omogočil čudežno dekoriranje | jame. | Izhlapevanje vode je drugotnega pomena. | C |
zemeljskem površju, so na krasu najbolj vznemirljive | jame | s svojimi raznolikimi in raznobarvnimi kapniki | C |
kapnik z robato površino na vetrovnih vhodih | jame, | kjer voda, ki prenika skozi sigo, večinoma izhlapi | C |
4.4.8. Sulfatni ježki na koncu Kamniške | jame. | 4.4.9. | C |
4.4.9. Kalcitne kopuče na stropu | Jame | pod Babjim zobom.Nastale so v stoječi vodi v | C |
Kjer pod stropom pihajo močni vlažni vetrovi iz | jame, | so stalaktiti nagnjeni v smeri vetra, saj veter | C |
stropa Velike dvorane v Tihi jami (Škocjanske | jame) | odpadla okoli 2.500 kg težka paleta (Kranjc | C |
kapnik začepi siga, se končni del odebeli (Lepe | jame | v Postojnski jami). 4.4.11. | C |
oblike razvijajo v kijaste stalaktite (Tihe | jame) | . 4.4.12. | C |
pritiskom, zraste gruča stalaktitov (Demänovske | jame) | . 4.4.13. | C |
skrajšujejo gladke previsne površine stalaktita (Lepe | jame) | . 4.4.20. | C |
širok osrednji prevodnik, malo sige na tleh | jame. | Drugi blok: pokriti kras, razvejeno dovodno ožilje | C |
v Podorni dvorani v Pisanem rovu Postojnske | jame) | .Globinska fronta erozije in sigotvornosti je | C |
----------------- 4.4.25. Nekapniški okras | jame. | 4.4.25. Črvičaste tvorbe (Vodna jama podzemeljske | C |
prenikajoče vode, ki skozi razpokice polzi do | jame, | sigo oblikuje v gomolje, razvrščene enako, kot | C |
začelo mleko tvoriti po udoru stropa in odprtju | jame | na površje.Prevladujejo značilni kijasti kapniki | C |
Pološka jama. Temperaturo okoli 6~C imajo | jame | v približni nadmorski višini 700-1.000 m, vendar | C |
iz peska in so med največjimi posebnostmi te | jame. | 4.4.32. Shematski prerez skozi ponvico. | C |
podatkov za Slovenijo. Datacija kapnika iz | jame | Grapa pri Belskem je dala naslednje rasti: v | C |
1 Ka je tisoč let): 7 vzorcev iz Škocjanske | jame | 8,9-37,2 Ka, pet iz Kačne jame med 2,27 in čez | C |
iz Škocjanske jame 8,9-37,2 Ka, pet iz Kačne | jame | med 2,27 in čez 350 Ka (preseneča, da je čez | C |
da je čez 350.000 let stara siga iz dna te | jame) | , pet iz Divaške jame 7,4 do več kot 350 Ka, | C |
let stara siga iz dna te jame), pet iz Divaške | jame | 7,4 do več kot 350 Ka, vzorca iz Dimnic 180 | C |
Brezovica) 4,9 do 240 Ka, dva vzorca iz Lipiške | jame | 336 in 356 Ka, osem vzorcev iz zasiganih razpok | C |
za nekdanje primorske ponorne in zdaj fosilne | jame | od Lipiške jame do Dimnic sklepati na starost | C |
primorske ponorne in zdaj fosilne jame od Lipiške | jame | do Dimnic sklepati na starost več milijonov | C |
20 m in ima premer 30 m. V rovih Postojnske | jame | je zdaj mrtvih med 12 in 63 % vseh kapnikov | C |
temne barve: potemneli so pri osvetljevanju | jame | z dimnimi sredstvi v 19. stoletju. Večina mrtvih | C |
naredijo skorjaste stopničke (primer iz Demänovske | jame) | . ------------------------------ | C |
Spluga della Pretta je 0,2~C/100 m. Globoke | jame | so zato hladnejše od povprečne letne zračne | C |
na istih globinah. Pomembno je, ali se dno | jame | za širokim vhodom dviguje ali pada. Rekli smo | C |
jamah, ki se dvigujejo v notranjost, saj so te | jame | pozimi razmeroma tople (tip Potočke zijalke | C |
ujet vselej, kadar je zunaj hladneje. Poševne | jame, | ki izmenjavajo zrak pretežno v enem letnem času | C |
Takim jamam pravimo dinamične. Na | jame | žepaste oblike bolj vpliva zimski zunanji hlad | C |
svetlejše. Zrak med vdori zimskega hlada v | jame | kmalu doseže 100 % vlažnost.Če se še naprej | C |
vlage je posrkal. Enkratne meritve vzdolž | jame | so pokazale, da je vsak dm3 zraka med segrevanjem | C |
od razmerja med velikostjo vhoda in globino | jame | ter gibanja zračnega pritiska.Jama "C. Doria | C |
in minimuma. V glavnem pa do 16. ure zrak iz | jame | odteka in nato vanjo piha.Mikrofluktuacije v | C |
bližanju depresije pa iz nje. Iz Postojnske | jame | pa zrak včasih ne piha, čeprav je temperatura | C |
lahko po količini priliva ali odliva zraka iz | jame | izračunamo njeno prostornino (Cigna, 1968). | C |
ne obdrži. Breznom ali kaminom, ki segajo iz | jame | do površja, pravimo tudi dihalniki.Če leži jama | C |
kupi podornega skalovja. Na gibanje vetra iz | jame | ali vanjo vpliva v vodnih jamah tudi dvig ali | C |
jamah tudi dvig ali upad vodne gladine. Iz | jame | v Kanjaducah med Sežano in Lipico močno piha | C |
odkritja ene od najlepših jam, Gustinčičeve | jame. | Iz morskih jam piha, kadar vanje udarjajo morski | C |
VI - Tip | jame | z dvema vhodnima breznoma in potokom, ki pozimi | C |
VII - Tip vodoravne | jame | s toplo ponornico poleti.VIII -Tip jame z breznom | C |
vodoravne jame s toplo ponornico poleti. VIII -Tip | jame | z breznom in toplo ponornico na dnu poleti. | C |
razstrelili zalogo bencina v vhodnem rovu Postojnske | jame, | je žal pihal veter v jamo, morebiti zaradi odprtih | C |
opoldne segreje in začne pihati veter iz vodoravne | jame, | mora zrak iz notranjih delov teči skozi pozimi | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |