husserl (16-115)

Karteziju - ego cogito, misleči jaz, toda	Husserl	kritizira Kartezijevo ”postvaritev“ jaza v	B
duh, ki naj bi bil postavljen nasproti telesu.	Husserl	zavrača Kartezijev dualizem mišljenja in razsežnosti	B
časenjem in prostorjenjem ”razsežnost“ zavesti.	Husserl	v svojem poznem delu Kriza evropskih znanosti	B
intellectus <pamet ali duh ali intelekt>“ [	Husserl	(3), 23], in nadalje razlaga: ”Očitno je, da	B
spregledati) ta abstrakcija se ne dogaja v epoché...“ [	Husserl,	prav tam, 24] Radikalizem Husserlove epoché	B
Janez. Kako pa potem	Husserl	sploh razume ego cogito, če ne kot tisto od	B
to je moje življenje, živim: cogito.“ [	Husserl	(1), 149], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju	B
naloga fenomenologije, kot si jo je zamislil	Husserl.	Upal je namreč, da -	B
imanentna časna oblika doživljajskega toka).“ [	Husserl	(2), 75] Cogito je torej za Husserla struktura	B
singularnost v ”črni luknji“) -, kajti, kot poudarja	Husserl	v Četrti meditaciji, v paragrafu z naslovom	B
kontinuirano konstituirajoč kot bivajoče.“ [	Husserl	(2), 106] Jaz je torej v pravem pomenu ničelna	B
Čarobno! Bruno. ...in poučno: glej, kaj je	Husserl	hotel reči s svojim znanim stavkom ”jaz mislim	B
Recimo, da je svet cogitu imanenten, kot uči	Husserl,	in da se gotovost samega cogita razširi tudi	B
v isto fenomenološko evidenco. Poleg tega	Husserl	izrecno pravi - če ponovim prej navedeni stavek	B
odvisen od obstoja sveta, preprosto nimamo.	Husserl	pa ne privzema kot resnično ničesar, kar ni	B
mnogoterih tosvetnih misli? Pomislil sem, da	Husserl	temu ne bi oporekal, ali, drugače rečeno, da	B
zlasti če v spoznanju iščemo gotovost, tako kot	Husserl.	... Se pa s tvojim vprašanjem o neodvisnosti jaza	B
ki živi v neki kvazirealnosti, kot bi rekel	Husserl.	Ko pa se vrnem v mesto, se ta videz razblini	B
spominov še ne pomeni, da zares obstajajo... Zakaj pa	Husserl	v svojih obširnih fenomenoloških analizah spomina	B
če je že govoril o kvazirealnosti? Bruno.	Husserl	je v osnovi razmišljal drugače: zanj že sámo	B
eksistenca, katere edino pravo domovanje je Bog;	Husserl	je odkril sámorazvidnost ega, neodvisno od	B
Bruno. V marsičem... najprej v samem izhodišču:	Husserl	- izhajajoč iz ”fenomenološke redukcije“ (epoché	B
Doživljaj v tem načinu ni odsenčen.“ [	Husserl	(1), h 42 (136)] ...in to nadalje pomeni, da	B
Janez. Ali je tudi	Husserl	pojmoval strukturo prostora in časa v klasičnem	B
pa enodimenzionalen in linearen? Bruno.	Husserl	se je s fenomenološko metodo pravzaprav skušal	B
od fizikalnega in matematičnega predznanja?	Husserl	tega problema kljub nedvomnemu uspehu fenomenološke	B
Janez. Ampak saj ste rekli, da je	Husserl	svojo fenomenologijo časa pojmoval kot neodvisno	B
objektivnim‘, tj. kozmičnim časom.“ [	Husserl	(1), 264] ...	B
gre tu za čas ”intersubjektivnosti“, kakor je	Husserl	v svojih poznejših delih imenoval fenomenološko	B
Stvari tu niso jasne... In drugič,	Husserl	na nekem mestu v svojih predavanjih o času našteva	B
Janez. V katerih predavanjih je	Husserl	govoril o apriornih časovnih zakonih? Bruno	B
naslovom ”Nekateri apriorni časovni zakoni“,	Husserl	namreč med apriorne časovne zakonitosti uvršča	B
obstoj absolutne sočasnosti dogodkov, ki jo	Husserl	še vedno uvršča med ”apriorne časovne zakone	B
Janez. Torej menite, da	Husserl	pri rešitvi uganke časa ni prišel dosti dlje	B
O, ne... tega nisem rekel.	Husserl	je brez dvoma naredil velik korak v razumevanju	B
delo na tem področju. Ni naključje, da se	Husserl	na začetku sklicuje na enajsto poglavje Avguštinovih	B
če pa hočem sprašujočemu razložiti, ne vem>“ [	Husserl	(4), h 1 (3)].Vendar je neposredna Husserlova	B
primer, ki ga navaja že Brentano, razvije pa	Husserl	- je časenje (Zeitigung) nekega glasbenega	B
imeli predstave <Vorstellung> neke melodije.“ [	Husserl	(4), h 3 (9)] Bistven je poudarek, da golo zaporedj	B
njegovem celotnem mnogoterem ”doživljajskem toku“.	Husserl	torej pravi, da v ”številu gibanja“ še ni časa	B
občutka nekaj drugega kot občutek trajanja“ [	Husserl,	prav tam (10)].Občutek trajanja je možen samo	B
pravkar. Retenca deluje kot kontinuum, pravi	Husserl,	saj ne gre le za retenco ”pravtisa“ (Urimpression	B
Natanko to! Če verjameš ali ne,	Husserl	sam primerja retenco s kometovim repom, ”pravtis	B
ki vzpostavlja časovne predmete? Bruno.	Husserl	v predavanjih o času razlikuje tri osnovne funkcije	B
vsebine v nove celote. V nadaljevanju predavanj	Husserl	obširno razlaga, kako z navedenimi tremi funkcijami	B
verjamemo, da so resnično tam, na nebu! Mislim, da	Husserl	kljub svoji ”fenomenološki redukciji“ ni dvomil	B
fenomenologiji časa, je treba poudariti, da je	Husserl	načelno ločeval transcendentalno fenomenologijo	B
pisanju iskal izgubljeni čas v tistem času, ko je	Husserl	na univerzi v Göttingenu predaval fenomenologijo	B
značilnost časovnih predmetov trajanje. Namreč, ko	Husserl	govori o lastnostih časovnih predmetov, ugotavlja	B
glasbeno frazo, kajti reprodukcija ima, kot pravi	Husserl,	različne ”načine izvršitve“ [prav tam, h 15	B
časovno perspektivo pa še nisem slišal. Bruno.	Husserl	pojmuje časovno perspektivo spet analogno s	B
vedno rečemo, da je trajal deset sekund), toda	Husserl	pravi, da je takšno fizikalno pojmovanje trajanja	B
’v načinu kako‘ se kaže kot vselej drug.“ [	Husserl	(4), h 8 (20)] V naslednjem paragrafu predavanj	B
paragrafu predavanj o notranjem zavedanju časa	Husserl	še jasneje izrazi misel o časovni perspektivi	B
Janez. Ali se je torej	Husserl	z uvedbo časovne perspektive kot analogne prostorski	B
”biti-k-smrti“ (Sein-zum-Tode). Vendar pa	Husserl	pri svojem ugotavljanju zamejenosti oziroma	B
zdaj zgolj neposredno ohranja v ”aktualnosti“.	Husserl	ugotavlja, da ni ostre meje med zdaj in pravkar	B
doživljanje vselej že zavest o preteklem.	Husserl	pravi: ”Pač pa bistvu časovnega zrenja <Zeitansch	B
katerega se postavi opazujoča in misleča zavest.	Husserl	nadalje razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ zdajem	B
točko“. Toda interval grobega zdaja, nadaljuje	Husserl,	”nemudoma spet razpade v fini zdaj in neko preteklost	B
Tega še vedno ne razumem najbolje. Bruno.	Husserl	se v svojih predavanjih podrobno ukvarja z vprašanji	B
omogoča konstitucijo imanentne predmetnosti - ti	Husserl	odgovarja, da je njen izvor identitetna sinteza	B
transcendentalnega jaza. O odnosu med jazom in časom	Husserl	piše tudi v Kartezijanskih meditacijah: ”Če	B
neskončnega horizonta tega imanentnega časa.“ [	Husserl	(2), h 18, str. 87] Torej, v najvišji enosti	B
najvišji enosti zavestne sinteze se - kot pravi	Husserl	v predavanjih o času - tudi ”imanentni čas konstituira	B
eden za vse imanentne predmete in dogajanja“ [	Husserl	(4), h 38 (65)] - in v tem smislu je za Husserla	B
Zeit ist starr, und doch fließt die Zeit.>“ [	Husserl	(4), h 31 (54)] Toda konstitucija v emfatičnem	B
ostaja odprt problem, kar priznava tudi sam	Husserl.	Janez.	B
Time, MIT Press, Cambridge, Mass., 1987.	Husserl,	Edmund (1): Ideje za čisto fenomenologijo in	B
Jerman, Slovenska matica, Ljubljana, 1997.	Husserl,	Edmund (2): Kartezijanske meditacije, prev	B
Hribar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.	Husserl,	Edmund (3): ”Descartesov sámonesporazum“, h	B
Hribar, v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996.	Husserl,	Edmund (4): Vorlesungen zur Phänomenologie des	B
Deleuze, moment spoznavajoče subjektivnosti, ki ji	Husserl	pravi Ego ali objektivna transcendenca nekega	C
fenomenologija (zlasti Heideggerjevo delo). Tako	Husserl	kot Heidegger sta napadla kartezijansko ločitev	C
nanaša na zgodnejšo permutacijo fenomenologije (	Husserl)	kot na tisto pri Merleau-Pontyju.V tem smislu	C
Hsin-Chien Huang op. 638	Husserl,	Theodor op. 113; fenomenologija op. 108, op	C
Plotin, Avguštin, Descartes, Leibniz, Kant,	Husserl	...) in astrofizike (Bruno, Newton, moderne	D
pomembno vlogo v knjigi poleg Heideggra predvsem	Husserl	- tudi on seveda zlasti v tem, glede česar je	D
filozof, ustanovitelj fenomenologije Edmund	Husserl	(umrl 1938). 1904 Francija in Velika Britanija	D
27. aprila 1938 je umrl nemški filozof Edmund	Husserl,	utemeljitelj fenomenologije, metode za opis	D
v dejanjih čiste transcendentalne zavesti.	Husserl	je menil, da je avtonomijo filozofije mogoče	D
transcendentalnih zavesti kot izvor vsega, kar obstaja, je	Husserl	poimenoval absolutno življenje. Dogodki na	D
filozof, utemeljitelj fenomenologije Edmund	Husserl	(umrl 1938). 1973 Umrl je španski slikar,	D
opirajoč se pretežno na nemške filozofe, kot so	Husserl,	Heidegger, Hegel in predvsem Friedrich Nietzsche	D
ni izključujoče do imen, kot sta Heidegger in	Husserl,	ali do analitične filozofije? Kot sem že povedal	D
Sigmund Freud in Carl Sumpf, filozof Edmund	Husserl	in politik Tomaš Masaryk, utemeljitelj sodobne	D
filozof, ustanovitelj fenomenologije Edmund	Husserl	(umrl leta 1938). 1868 Rodil se je ameriški	D
1976). 1938 Umrl je nemški filozof Edmund	Husserl,	utemeljitelj fenomenologije, metode za opis	D
filozof, utemeljitelj fenomenologije Edmund	Husserl	(umrl 1938). 1868 Rodil se je ameriški zoolog	D
1976). 1938 Umrl je nemški filozof Edmund	Husserl,	utemeljitelj fenomenologije, metode za opis	D
je v gledališču pristojna za trženje. Jeffrey	Husserl	in njegova družina imata mački, ki sploh ne	D
mi je bilo všeč, zelo sem se zabaval,« pravi	Husserl,	medtem ko njegova žena kupuje pribor za dresuro	D
Po izboru Mladena Dolarja Tudi Edmund	Husserl	je bil (tako kot Saussure) človek Freudove generacije	D
kar se zavesti konstitutivno izmika, se je	Husserl	poskušal dokopati do čiste zavesti in v njej	D
čistem jazu nemara ne kaže nekaj, kar bo sam	Husserl	v poznejšem rokopisu poimenoval ein ichfremdes	D
čelu so izhajali iz Heideggerjeve filozofije.	Husserl	se je ponašal z njim, češ da je njegov osebni	D
filozofske tradicije (Brentano, teorija lika,	Husserl,	Veber), ki je poskušala na podlagi obravnavanja	D
ravni bila čas fenomenologije in strukturalizma (	Husserl,	Heidegger, Derrida), na čutno-nazorni, se pravi	D
da je fenomenološko metodo, ki jo je vpeljal	Husserl,	apliciral na etično, sociološko in antropološko	D
utrujena in ji pohaja sapa. Nemški filozof Edmund	Husserl	piše v tem smislu: »Največja nevarnost za Evropo	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 16

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani