nova beseda iz Slovenije
ležim v postelji“, drugi pa je metafizični jaz ( | Husserl | bi naju popravil: ne metafizični, ampak transcendentalni | B |
pot šele Kant, še bolj prepričljivo pa pozneje | Husserl | v svojih Kartezijanskih meditacijah: v Husserlovi | B |
našega stoletja znova z vso ostrino zastavil | Husserl | in odgovoril nanj s pomočjo fenomenološke evidence | B |
Izklopljena božja transcendenca“ (h 58), kjer | Husserl | o ”eksistenci 'božje' biti zunaj sveta“ pravi | B |
zavesti, kot je zavesti transcendenten svet [ | Husserl | (1), 191].Seveda je tudi ”zunanja“ resničnost | B |
zamejitvi prvotne evidentne gotovosti - ki jo | Husserl | izvaja s fenomenološko redukcijo, imenovano | B |
zavestnih danosti (kakor je mislil Kartezij). | Husserl | je po svojem filozofskem odnosu do Boga bližji | B |
ostaja izklopljeno iz raziskovalnega polja“ [ | Husserl, | prav tam] - Bog se namreč razodeva človeku le | B |
o sebi, predlagam, da tudi midva, tako kot | Husserl | v Idejah in Meditacijah, začasno ”izključiva | B |
Bruno. Da, toda | Husserl | ne pravi tega.To učijo, čeprav običajno z drugimi | B |
ne... Kljub temu zdaj podrobneje poglejva, kaj | Husserl | misli, ko govori o spoznavni evidenci.Mi lahko | B |
Podčrtal sem si stavek v petem paragrafu, kjer | Husserl | pravi: ”Evidenca je v najširšem pomenu neko | B |
duhovno-na-vpogled-dobivanje bivajočega samega.“ [ | Husserl | (2), 62] ”Očitno je, da jaz kot filozofsko začenjaj | B |
ne more zmesti nobena zamisljiva teorija.“ [ | Husserl | (1), 80] Se strinjava s tem? | B |
Mislim, da se lahko. | Husserl | skuša na nov - ne ”matematičen“, temveč fenomenološki | B |
Karteziju - ego cogito, misleči jaz, toda | Husserl | kritizira Kartezijevo ”postvaritev“ jaza v | B |
duh, ki naj bi bil postavljen nasproti telesu. | Husserl | zavrača Kartezijev dualizem mišljenja in razsežnosti | B |
časenjem in prostorjenjem ”razsežnost“ zavesti. | Husserl | v svojem poznem delu Kriza evropskih znanosti | B |
intellectus <pamet ali duh ali intelekt>“ [ | Husserl | (3), 23], in nadalje razlaga: ”Očitno je, da | B |
spregledati) ta abstrakcija se ne dogaja v epoché...“ [ | Husserl, | prav tam, 24] Radikalizem Husserlove epoché | B |
Janez. Kako pa potem | Husserl | sploh razume ego cogito, če ne kot tisto od | B |
to je moje življenje, živim: cogito.“ [ | Husserl | (1), 149], kar pomeni, kot beremo v nadaljevanju | B |
naloga fenomenologije, kot si jo je zamislil | Husserl. | Upal je namreč, da - | B |
imanentna časna oblika doživljajskega toka).“ [ | Husserl | (2), 75] Cogito je torej za Husserla struktura | B |
singularnost v ”črni luknji“) -, kajti, kot poudarja | Husserl | v Četrti meditaciji, v paragrafu z naslovom | B |
kontinuirano konstituirajoč kot bivajoče.“ [ | Husserl | (2), 106] Jaz je torej v pravem pomenu ničelna | B |
Čarobno! Bruno. ...in poučno: glej, kaj je | Husserl | hotel reči s svojim znanim stavkom ”jaz mislim | B |
Recimo, da je svet cogitu imanenten, kot uči | Husserl, | in da se gotovost samega cogita razširi tudi | B |
v isto fenomenološko evidenco. Poleg tega | Husserl | izrecno pravi - če ponovim prej navedeni stavek | B |
odvisen od obstoja sveta, preprosto nimamo. | Husserl | pa ne privzema kot resnično ničesar, kar ni | B |
mnogoterih tosvetnih misli? Pomislil sem, da | Husserl | temu ne bi oporekal, ali, drugače rečeno, da | B |
zlasti če v spoznanju iščemo gotovost, tako kot | Husserl. | ... Se pa s tvojim vprašanjem o neodvisnosti jaza | B |
ki živi v neki kvazirealnosti, kot bi rekel | Husserl. | Ko pa se vrnem v mesto, se ta videz razblini | B |
spominov še ne pomeni, da zares obstajajo... Zakaj pa | Husserl | v svojih obširnih fenomenoloških analizah spomina | B |
če je že govoril o kvazirealnosti? Bruno. | Husserl | je v osnovi razmišljal drugače: zanj že sámo | B |
eksistenca, katere edino pravo domovanje je Bog; | Husserl | je odkril sámorazvidnost ega, neodvisno od | B |
Bruno. V marsičem... najprej v samem izhodišču: | Husserl | - izhajajoč iz ”fenomenološke redukcije“ (epoché | B |
Doživljaj v tem načinu ni odsenčen.“ [ | Husserl | (1), h 42 (136)] ...in to nadalje pomeni, da | B |
Janez. Ali je tudi | Husserl | pojmoval strukturo prostora in časa v klasičnem | B |
pa enodimenzionalen in linearen? Bruno. | Husserl | se je s fenomenološko metodo pravzaprav skušal | B |
od fizikalnega in matematičnega predznanja? | Husserl | tega problema kljub nedvomnemu uspehu fenomenološke | B |
Janez. Ampak saj ste rekli, da je | Husserl | svojo fenomenologijo časa pojmoval kot neodvisno | B |
objektivnim‘, tj. kozmičnim časom.“ [ | Husserl | (1), 264] ... | B |
gre tu za čas ”intersubjektivnosti“, kakor je | Husserl | v svojih poznejših delih imenoval fenomenološko | B |
Stvari tu niso jasne... In drugič, | Husserl | na nekem mestu v svojih predavanjih o času našteva | B |
Janez. V katerih predavanjih je | Husserl | govoril o apriornih časovnih zakonih? Bruno | B |
naslovom ”Nekateri apriorni časovni zakoni“, | Husserl | namreč med apriorne časovne zakonitosti uvršča | B |
obstoj absolutne sočasnosti dogodkov, ki jo | Husserl | še vedno uvršča med ”apriorne časovne zakone | B |
Janez. Torej menite, da | Husserl | pri rešitvi uganke časa ni prišel dosti dlje | B |
O, ne... tega nisem rekel. | Husserl | je brez dvoma naredil velik korak v razumevanju | B |
delo na tem področju. Ni naključje, da se | Husserl | na začetku sklicuje na enajsto poglavje Avguštinovih | B |
če pa hočem sprašujočemu razložiti, ne vem>“ [ | Husserl | (4), h 1 (3)].Vendar je neposredna Husserlova | B |
primer, ki ga navaja že Brentano, razvije pa | Husserl | - je časenje (Zeitigung) nekega glasbenega | B |
imeli predstave <Vorstellung> neke melodije.“ [ | Husserl | (4), h 3 (9)] Bistven je poudarek, da golo zaporedj | B |
njegovem celotnem mnogoterem ”doživljajskem toku“. | Husserl | torej pravi, da v ”številu gibanja“ še ni časa | B |
občutka nekaj drugega kot občutek trajanja“ [ | Husserl, | prav tam (10)].Občutek trajanja je možen samo | B |
pravkar. Retenca deluje kot kontinuum, pravi | Husserl, | saj ne gre le za retenco ”pravtisa“ (Urimpression | B |
Natanko to! Če verjameš ali ne, | Husserl | sam primerja retenco s kometovim repom, ”pravtis | B |
ki vzpostavlja časovne predmete? Bruno. | Husserl | v predavanjih o času razlikuje tri osnovne funkcije | B |
vsebine v nove celote. V nadaljevanju predavanj | Husserl | obširno razlaga, kako z navedenimi tremi funkcijami | B |
verjamemo, da so resnično tam, na nebu! Mislim, da | Husserl | kljub svoji ”fenomenološki redukciji“ ni dvomil | B |
fenomenologiji časa, je treba poudariti, da je | Husserl | načelno ločeval transcendentalno fenomenologijo | B |
pisanju iskal izgubljeni čas v tistem času, ko je | Husserl | na univerzi v Göttingenu predaval fenomenologijo | B |
značilnost časovnih predmetov trajanje. Namreč, ko | Husserl | govori o lastnostih časovnih predmetov, ugotavlja | B |
glasbeno frazo, kajti reprodukcija ima, kot pravi | Husserl, | različne ”načine izvršitve“ [prav tam, h 15 | B |
časovno perspektivo pa še nisem slišal. Bruno. | Husserl | pojmuje časovno perspektivo spet analogno s | B |
vedno rečemo, da je trajal deset sekund), toda | Husserl | pravi, da je takšno fizikalno pojmovanje trajanja | B |
’v načinu kako‘ se kaže kot vselej drug.“ [ | Husserl | (4), h 8 (20)] V naslednjem paragrafu predavanj | B |
paragrafu predavanj o notranjem zavedanju časa | Husserl | še jasneje izrazi misel o časovni perspektivi | B |
Janez. Ali se je torej | Husserl | z uvedbo časovne perspektive kot analogne prostorski | B |
”biti-k-smrti“ (Sein-zum-Tode). Vendar pa | Husserl | pri svojem ugotavljanju zamejenosti oziroma | B |
zdaj zgolj neposredno ohranja v ”aktualnosti“. | Husserl | ugotavlja, da ni ostre meje med zdaj in pravkar | B |
doživljanje vselej že zavest o preteklem. | Husserl | pravi: ”Pač pa bistvu časovnega zrenja <Zeitansch | B |
katerega se postavi opazujoča in misleča zavest. | Husserl | nadalje razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ zdajem | B |
točko“. Toda interval grobega zdaja, nadaljuje | Husserl, | ”nemudoma spet razpade v fini zdaj in neko preteklost | B |
Tega še vedno ne razumem najbolje. Bruno. | Husserl | se v svojih predavanjih podrobno ukvarja z vprašanji | B |
omogoča konstitucijo imanentne predmetnosti - ti | Husserl | odgovarja, da je njen izvor identitetna sinteza | B |
transcendentalnega jaza. O odnosu med jazom in časom | Husserl | piše tudi v Kartezijanskih meditacijah: ”Če | B |
neskončnega horizonta tega imanentnega časa.“ [ | Husserl | (2), h 18, str. 87] Torej, v najvišji enosti | B |
najvišji enosti zavestne sinteze se - kot pravi | Husserl | v predavanjih o času - tudi ”imanentni čas konstituira | B |
eden za vse imanentne predmete in dogajanja“ [ | Husserl | (4), h 38 (65)] - in v tem smislu je za Husserla | B |
Zeit ist starr, und doch fließt die Zeit.>“ [ | Husserl | (4), h 31 (54)] Toda konstitucija v emfatičnem | B |
ostaja odprt problem, kar priznava tudi sam | Husserl. | Janez. | B |
Time, MIT Press, Cambridge, Mass., 1987. | Husserl, | Edmund (1): Ideje za čisto fenomenologijo in | B |
Jerman, Slovenska matica, Ljubljana, 1997. | Husserl, | Edmund (2): Kartezijanske meditacije, prev | B |
Hribar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975. | Husserl, | Edmund (3): ”Descartesov sámonesporazum“, h | B |
Hribar, v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996. | Husserl, | Edmund (4): Vorlesungen zur Phänomenologie des | B |
Deleuze, moment spoznavajoče subjektivnosti, ki ji | Husserl | pravi Ego ali objektivna transcendenca nekega | C |
fenomenologija (zlasti Heideggerjevo delo). Tako | Husserl | kot Heidegger sta napadla kartezijansko ločitev | C |
nanaša na zgodnejšo permutacijo fenomenologije ( | Husserl) | kot na tisto pri Merleau-Pontyju.V tem smislu | C |
Hsin-Chien Huang op. 638 | Husserl, | Theodor op. 113; fenomenologija op. 108, op | C |
Plotin, Avguštin, Descartes, Leibniz, Kant, | Husserl | ...) in astrofizike (Bruno, Newton, moderne | D |
pomembno vlogo v knjigi poleg Heideggra predvsem | Husserl | - tudi on seveda zlasti v tem, glede česar je | D |
filozof, ustanovitelj fenomenologije Edmund | Husserl | (umrl 1938). 1904 Francija in Velika Britanija | D |
27. aprila 1938 je umrl nemški filozof Edmund | Husserl, | utemeljitelj fenomenologije, metode za opis | D |
v dejanjih čiste transcendentalne zavesti. | Husserl | je menil, da je avtonomijo filozofije mogoče | D |
transcendentalnih zavesti kot izvor vsega, kar obstaja, je | Husserl | poimenoval absolutno življenje. Dogodki na | D |
filozof, utemeljitelj fenomenologije Edmund | Husserl | (umrl 1938). 1973 Umrl je španski slikar, | D |
opirajoč se pretežno na nemške filozofe, kot so | Husserl, | Heidegger, Hegel in predvsem Friedrich Nietzsche | D |
ni izključujoče do imen, kot sta Heidegger in | Husserl, | ali do analitične filozofije? Kot sem že povedal | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |