hlev (126-225)

milost božja in se bodo poboljšali in bo en	hlev	in ena čreda ‒ hlev je že tukaj! Milostiva.	A
bodo poboljšali in bo en hlev in ena čreda ‒	hlev	je že tukaj! Milostiva.	A
angelcev pa bi bil v sveti noči priplaval nad	hlev,	razvrstil bi se bil v svetlem krogu in prelepo	A
nemara kakor najde konj sam svojo pot v domači	hlev,	če je voznik zaspal na vozu. Pri polku so ta	A
« Potem sta šli na dvorišče in pogledali v	hlev,	kjer je stalo dvajset govedi, težkih in rejenih	A
to ti takoj povem: če bo treba, pojdeš tudi v	hlev.	Pri nas si ne sme nihče izbirati dela.	A
je gledal za lučjo. Ko je stopil v konjski	hlev,	sta sedela Miha in Lukec na žlebu in kadila	A
bolj ga je bilo sram. Tiho se je umaknil v	hlev.	Toda vrat ni zaprl, da je skrivši gledal za	A
prekoračil z dolgimi stopinjami dvorišče, šel v	hlev,	zaloputnil vrata za sabo, pobral brisačo, jo	A
otrkaval ilovico, ki se je prijela rok. »Lukec, v	hlev	in položi konjem, Miha, midva potegniva vozove	A
je pobesila, Miha se je ves bled ognil pred	hlev.	»Janez, ne bodi otročji!« je svaril rahlo Mokar	A
Vsak po svojem opravku!« Miha se je zmuznil v	hlev,	Janez je sam zvlekel voza pod lopo. Ko sta bila	A
Družina je kakor živina. Postavi v	hlev	novo kravo, pripelji kupljenega konja ‒ vse	A
dan so šli vsi po steljo. Ančka je morala v	hlev.	Ali Janez je vstal ob treh in pripravil zobanja	A
planil z ležišča. Spet je posvetila mesečina v	hlev	in spet hitro ugasnila. Janez je pred hlevom	A
Še leži.« Mokar je šel jezno mimo Janeza v	hlev.	Janez se je umaknil v vozarnico.	A
Potem je pihnil luč in sedel na korito pred	hlev,	kamor je bila napeljana voda iz studenca. »Hiša	A
je postal in razmišljal. Nato se je vrnil v	hlev,	prižgal luč in posvetil na Mihov pógrad. »Ni	A
oprema, ki jo je Janez obesil na kljuko pred	hlev,	ko je zaropotal koleselj, ki ga je potegnil	A
ni niti slišal, kdaj se je Miha prikradel v	hlev.	Drugo jutro je Ančka vstala navsezgodaj.	A
Ker se ni nihče oglasil, je jezno zarežal v	hlev:	»Vstani, klada voglarska!Vse noči se plaziš	A
« Pograbil je bič in izginil med podboji v	hlev.	Ančka je hitro zadela škaf, voda je pljuskala	A
Potegnil je klobuk na desno oko in šel pred	hlev.	»Kako je razgaden!« je mrmral gospodar, ki je	A
telička!« je vzkliknil Janez, ko je gospodar odprl	hlev.	»Že?	A
sani, da so se skoraj sesedle. Nato je šel v	hlev,	divje sunil Lukca izpod nog, zaloputnil vrata	A
je bilo. Stopil je krog koče, šel v goveji	hlev	- majerice nikjer. Posedel je za hip na pragu	A
je porinil konjedercev hlapec korito vode v	hlev	in amen.Zvili so se vsak v svoj kot in vsak	A
je napotil do konjederca. Tam so mu odprli	hlev	in veleli, naj si izbere svojega psa. Ga ni	A
Ta je bil krotek kot ovčica. V moj	hlev	so večkrat prišli vaški fantiči in se pod konjem	A
pokazal po stopnicah. ‒ Potem smo šli tudi v	hlev.	Dve lepi kravici so imeli.	A
raztreseno seno? Ko je tam vse ogledal, je šel v	hlev.	Ali je živina lepo rejena?	A
potem zvrstile vsaka s svojim žrebetkom v prazen	hlev.	Jaz sem prijel sekiro, skočil za njimi in zarinil	A
otroci tako prejokujejo, ko pride mesar pred	hlev	in odpelje telička v zakol.Ko bi bil otrok,	A
ključar ponosen hvalil. Iz župnišča sva šla v	hlev.	»Za dve kravi in še za telička je prostor.	A
Vsi smo ga klicali, mu žvižgali, pregledali	hlev,	senik, listnico ‒ Jazona nikjer.Moj prijatelj	A
krivil pod bremenom. Doma je iztresel listje v	hlev	in vsem kravam nastlal. Brat Pankrac je stopil	A
ti pomagati.« Pankrac gospodarsko zakorači v	hlev.	Ko hodi med kravami ‒ bil je v coklah, z nasekanci	A
rovtov doma. Ali res misliš, da je tisti 𠆫ožji	hlev’	tam pod Rupo prazen?Za božič se nama je kar	A
in kod jo mahneta v Javorniške rovte v 𠆫ožji	hlev’	pod Rupo po meso za praznike. V petek sta se	A
desno. Kozar se spusti tiho v dolino v 𠆫ožji	hlev’	in požene.Kakor vsi lovci so seveda natančno	A
Kolednik; ko ni smel do izgnancev, je šel v	hlev	tolažit in božat živino.Skozi vse to gorje se	A
držal ko klop: z njim po vsej sili vselej v	hlev	h konjem, h kravam, v ovčjak, na voz in na njivo	A
Ko je oče vsul moko za žgance, je odšel še v	hlev,	Nejček je pa prilagal na ogenj in strašno imenitno	A
prvič v življenju. Nato je zbežal domov in v	hlev,	si žvižgal in pel, da sta še konja začela hrzati	A
misel izpred oltarja ven, v hišo, na polje, v	hlev.	Ali zalotil jo je in se vrnil z dušo nazaj in	A
oddahnil pri bogcu in dolgo gledal na hišo in na	hlev.	Vsako svojo njivo, vsak svoj travnik je premotril	A
tesno oprijel in koracljal z očetom. Šla sta v	hlev.	Krave so se vse hkrati ozrle na gospodarja,	A
Nikogar ni klical. Konja je privezal v	hlev,	mu vrgel šop sena in se lotil dela.Že prej je	A
gre!« Naglo je prižgala laterno, skočila še v	hlev	pogledat, če je v konjski staji vse v redu,	A
. / . / stran 85 . / Napotil se je takoj v	hlev,	kar ni bila njegova navada.Pripravil je rezanico	A
razburjenja, prehodil je dvorišče, posvetil v	hlev,	se vrnil in posvetil tudi v izbo.Francke ni	A
nekaj sprla.« Lojza je postavila škaf pred	hlev	in šla za Jero. Francki je utripalo srce.Iz	A
in jo odpeljala. Francka se ji je skrila v	hlev.	Tamkaj je slonela in božala teličko, ki jo je	A
moja, pojdiva na delo.« Ko sta postavili pred	hlev	slamoreznico, da narežeta za živino, je prišel	A
pa izmuznil za njenim hrbtom iz hiše, šel v	hlev,	naglo opazil, da je živina žejna, vzel škaf	A
zakaj. Ko sta dospela do doma, je Matic odšel v	hlev	in se tamkaj naslonil ter čakal jutra.Nekoliko	A
vrata in vprašal, kako in kaj. Vračal se je v	hlev,	postajal na predrju in čakal.Rano jutro je že	A
zvedel.« . / . / stran 222 . / France je šel v	hlev,	kjer je Francka molzla.Stopil je h kobilici	A
To so prve patrole. Ves	hlev	so mi zasedli.Junčkom in teličkom smo zagradili	A
zamahuje, kaže na bolnika v hiši, na otročiča, na	hlev.	Vojaki dvigajo dalje.	A
stran 259 . / Francka sem poslala z Micko v	hlev,	ko je šla molst.Ali ni tako udaril revčka v	A
Za dvesto konj Najprej pri vas. Pokažite	hlev!	« Župan je odšel na dvorišče in ni rekel ne tako	A
duri in stopil v stran. Vojaka sta premerila	hlev	gor in dol.Višji je ukazal: »Številka ‒ župan	A
»Sedem.« ‒ »Številka sedem, štiri konje v	hlev.	‒ Župan, kje imate steljnik?«	A
je bil v ruskem ujetništvu. »Franca, pokaži	hlev.	Konje dobimo.«	A
povedal župan. »Številka dvanajst ‒ šest konj v	hlev!	« je zapovedujoče narekoval podčastnik vojaku	A
sem vam kaj rekla čez čast? Šest konj v moj	hlev	je preveč in če ste general, vendar še enkrat	A
bratov. Ob tej misli se je zgrozil, Skočil bi v	hlev,	izbral najboljšega konja in bežal domov. Toda	A
pastirček izgubljeno ovco ‒ dokler je ne privede v	hlev	Gospodov.Nič več ni pomislila, kaj poreče dvor	A
»Razumel, centurio. Še nocoj poiščem tisti	hlev,	še nocoj, da se ne zmotimo.To je hlev gospoda	A
tisti hlev, še nocoj, da se ne zmotimo. To je	hlev	gospoda, pri katerem bivaš!Bogat je in vilo	A
kupljeni, izborni konji, da jih ne preseže carski	hlev.	« Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi	A
od vile. Zakaj Numida je doma sprejemal v	hlev	kupljene arabce in kapadočane, oklepe in šleme	A
bi prišla Alena za deklo, naj bi jo vedla v	hlev.	Če pa pride za učiteljico, bi bilo pa treba pokazati	A
poslušaj: Tičica plev, plev, zleti na zlati	hlev	- plev - plev - na hlev - plev -.« Pikapolo	A
plev, zleti na zlati hlev - plev - plev - na	hlev	- plev -.« Pikapolonica je zaplesala	A
pridi navsezgodaj! Lezi, če hočeš, kar v naš	hlev!	Nocoj nisem za pametne misli!«	A
prijel Aleno za roko ter vriskaje odšel z njo v	hlev	po ovčke. »Alena, ob štirih bodita doma	A
« ga je odgnal od sebe. Gašper je zginil v	hlev,	kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino	A
Mihor?« se je ozrl na brata, ki ga je sledil za	hlev.	»Oh, zakaj sem jo zamudil?« je stiskal	A
bi bila privlekla dote k hiši tolikanj, da bi	hlev	nastlal z bankovci, za primojstokrat da bi ne	A
Lucije pa ni bilo nikjer. Štefa je skočila v	hlev;	tudi tam je ni bilo. Stekla je okrog hiše in	A
živino prej ko prej odgnali na pašo, napajat in v	hlev;	slišati je bilo le še odsekan, v prahu pridušen	A
bila velika nevarnost, da se vnamejo še hiša,	hlev	in pôd, kakor smo rekli gospodarskemu poslopju	A
»Ja! Dnevna je za posesat, poglej, kakšen	hlev	je!Nejči, pojdi na vrt s tisto tvojo škatlo	A
mu je povesila na prsi. Zastrmel je v temačni	hlev,	kakor da hoče v njem odkriti sinka, opravljajočega	A
vem,« je odgovoril sin, »preden sem odšel v	hlev,	so še spali.Tako se mi je zdelo.«	A
Mali Lovrek vriska in kliče ...	Hlev	izgine in kar na vsem lepem zagleda Gradnica	A
Vse se je tiščalo lepo skupaj: na desni kravji	hlev	in svinjak, v hišici pa velika soba z ogromno	A
»pač pa pozneje.« Po zajtrku je odskakal v	hlev,	kjer ga je že nepotrpežljivo pričakovala njegova	A
pritlične, s skodlami krite stanovanjske hiše je	hlev	s podom in parno ali senikom, ob potočku Smodivnici	A
naj poišče toplega ležišča. Zatekel se je v	hlev,	kjer si je prazne jasli nadeval z listjem in	A
zlasti v urah snežnih zametov, ko je v temačni	hlev	komaj prikukala betvica svetlobe, vendar je	A
razočaranimi vzdihi se je deček vsakokrat vračal v	hlev,	potuhnjen in splašen, boječ se svojih preganjavcev	A
nekoč pričakal, ko se je ta ves pobit vračal v	hlev.	Dan je bil posebno otožen, skoraj mračen, in	A
Ančkine roke ga s težavo dvignejo in prenesejo v	hlev,	kjer v boleči nemoči obleži v svojih jaslih	A
petelina. Ančka pa je celo prihitela za njim v	hlev	in mu zaupala, da so se lovci ustavili na Hojanovini	A
so napeljali vodo tudi v kuhinjo, pralnico in	hlev.	In proti sadovnjaku so izpred hiše v ravni smeri	A
vrtom končavajočem se rovu, od tam pa v hišo,	hlev,	v sadovnjak in korita.Izravnavanje vodne količine	A
krščanskega siromaka? In če bi hotel mojo hišo, moj	hlev,	moje polje, pa makar mojo dušo - kako bi do	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 26 126 226 326 426 526 626 726 826 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani