hladno (301-400)

-- Zunaj je bilo temno in	hladno.	Oster veter se je pripodil zdaj pa zdaj po cesti	A
leno prav tik poslopij, ki so delala ozko, malo	hladno	senco. Peter si je vso pot brisal potni obraz	A
vrsté ob cesti prav do Dola, dajale so gosto,	hladno	senco. Jaz sem spremljal gospo Tarmanovo	A
pipa ne ugasnila, gospa pa je izpregovorila	hladno	in leno, kakor o vremenu. ”Prej si bil tat	A
ljubezni ...“ Hladen jesenski veter je pihal,	hladno	in tiho so sijale zvezde. Voz je zavil mimo	A
ne ljubilo, ne sovražilo, še videlo jih ni; v	hladno	brezno zakopano ni občutilo nemilega sonca,	A
drugega in trepetajoč od mraza. Odkar je zasijalo	hladno,	zaspano jutro, prestalo ni to tiho zimsko življenje	A
se ji je tresla. Poslovila sva se zgodaj in	hladno;	spoznala sva obadva, da sva si tujca.	A
izpregovorila besedo, šepetaje, nakratko, skoraj	hladno.	Gledal sem in spreletel me je mraz.	A
strmih stopnicah navzdol. V veži je bilo precej	hladno	in čisto tema.Odprl sem vrata in pogledal na	A
ni varal pobožen pogled; že takrat sem videl	hladno	zlobo v njem.In leta niso zabrisala tega vtisa	A
Večerna sapa je zapihala skozi okno; zunaj je bilo	hladno	in rosno.Zavila sem se v plašč in sem šla na	A
zadela ob jablan. Vse telo mi je ihtelo in	hladno	mi je bilo v obraz.Hitela sem po stopnicah,	A
ljudi, ne novih zgodb. Tudi z mano je govorila	hladno,	umerjeno, njena prijaznost ni presegla nikoli	A
brez skrbi, kakor tisti kostanj tam ... ki mu je	hladno	že zdaj.“ Zavzdihnil je napol otožno, napol	A
kakor da bi ga skušala odpreti nevidna roka.	Hladno	je bilo v sobi, čaši sta bili prazni; molčala	A
bila vsa žareča in vendar se mi je zdelo, da je	hladno	v sobi.Strah me je bilo mojih korakov, ki so	A
zazibalo pred očmi, ko sem vstala. Tiho in	hladno	je bilo na ulici; tako visoko je bilo nebo,	A
licih, ki so bila kakor led. Neznana groza ji je	hladno	dihnila v dušo. Pogledala je otroku v široko	A
In on je izvrsten kegljavec! Tako	hladno,	tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže krogle	A
vpitje okrog njega. Nekaj časa je kretal mirno,	hladno,	dostojanstveno, kakor se spodobi sodnemu adjunktu	A
oder ... Takrat so pogledale moje oči jasno in	hladno;	jasno in hladno so gledale skozi pekoče solze	A
pogledale moje oči jasno in hladno; jasno in	hladno	so gledale skozi pekoče solze in moja glasna	A
... in tam bi sedeli, zvečer, ko bi bilo tako	hladno	in tiho ... še gozd bi komaj dihal ... in nebo bi	A
skakal je preko jarkov in kmalu je bil na holmu.	Hladno	je bilo tam, zrak je bil miren in blagodišeč	A
ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno.	Hladno	jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile	A
materi, sestram in bratu; govorili so tiho,	hladno,	skoro prisiljeno, kakor na posetih pri tujih	A
mislila Minka. Njeno srce je bilo tako mirno in	hladno,	kakor srce grobarjevo.Prihajale so in so umirale	A
dolgo časa gospod in mati, sta se poslovila	hladno,	poljubila sta se in ustnice so se komaj doteknile	A
o počitnicah domov, je poljubila Tončko zelo	hladno	in se ni več veliko brigala zanjo. Dobila si	A
kričali za nami. Nisem vedel, kam da bi pogledal;	hladno	je bilo, v zgodnji pomladi, meni pa je žgalo	A
vzdramil zelo rano, še preden je sijalo sonce.	Hladno	jesensko jutro je bilo, nebo so zastirale goste	A
velika pisana množica, to protokolira pisatelj	hladno	in objektivno, kakor bi ne imel on sam nikakega	A
sklenil roke, nagnil glavo. Drugi so polegli v	hladno	travo, deset korakov v stran, da bi ne motili	A
plašč, kajti kljub topli noči je bilo v vozu	hladno.	Voznik se je okrenil in je pokazal z bičem	A
vrnila k mizi. Gledala sta si v lica sovražno in	hladno,	na lahko se je tresla njena roka, ki je slonela	A
-- -- -- -- -- -- -- Na vrtu je postalo	hladno	in zdaj pa zdaj je zapihal veter skozi drevje	A
bili preveč zaljubljeni in ki so se ženili s	hladno	mislijo in treznim preudarkom?Jaz prisežem,	A
...“ Že od daleč mu je pošiljal gozd naproti	hladno	senco, ljubezniv pozdrav. In komaj je dospel	A
ki si rekel: Pojdem! - in nisi ti, ki se tako	hladno	poslavljaš.Ne mogla bi te objeti okoli vratu	A
resnica, moje srce pa je ni občutilo, ostalo je	hladno	in plaho.Komaj so prišle nespametne sanje, sem	A
ter so ves božji dan pili in plesali, daleč v	hladno	noč. Pijana Barba je prisegla, da je videla	A
čevlje pa si je bil premočil, da mu je bilo	hladno	v noge.- Časih je zatrepetala veja nad njim	A
za roko; drobni prstki so ležali v njegovih	hladno	in mrtvo ... Nato pa se je obrnil in odšel	A
naposled vendarle ...“ Njegovo, drugače tako	hladno	oko je pogledalo sanjavo.Kam je pogledalo?	A
pod nebom, ne utve, ne albatrosa. Nebo samo	hladno,	neprijazno; ne enega oblaka ni bilo na njem	A
čudovito hitro, že sta čutila v obraz njegovo	hladno	sapo.Iz gozda je lila senca daleč v travnike	A
nato je šla v cerkev. V zakristiji je bilo	hladno,	le malo blede luči je sijalo skozi omreženo	A
sonce ... Jesensko jutro je bilo, megleno in	hladno.	Le počasi so se trgale in dvigale težke bele	A
hitro. Pihal je močen veter in Hanci je bilo	hladno.	Poleg Toneta, ki je stopal ob njeni strani, je	A
slovesa in je šla z njim. Stopila sta na cesto;	hladno	je bilo in noč je bila temna. Nebo je bilo temnosivo	A
bila tako nečedna!“ Amerikanec mu je pogledal	hladno	v obraz in je nalahko potrkal po mizi s stisnjeno	A
odhajal?“ Toda vprašanje je bilo razmišljeno in	hladno	in nadaljevala je takoj s toplejšim glasom.	A
pretresel ga je vsega, takó da mu je bilo skoro	hladno.	Zdaj šele se je spomnil jasno, kod hodi in zakaj	A
kapalo bi prijetno od njega, razlivalo bi se	hladno	ob ustih, morda bi zdrknilo par kapelj, mrzlih	A
ji tekle solze po licih. ”No, v kabinetu je	hladno,	pri oknu sva stala,“ se je izgovarjal Dorer	A
stran 103 . / Ko se je Kurent vzdramil, je	hladno	jutro vstajalo iznad gora.Romarji so spali kakor	A
Vrhniko, zalila je vso dolino pod grebenom,	hladno	in mokro, kakor roka bolnikova, mi je dihnila	A
prijazno dekle!“ Prej je bila radovednost,	hladno	začudenje je bilo v Martinem srcu; zdaj se je	A
Na ulici je bilo še svetlo, toda mokro in	hladno	je bilo, nebo je viselo nad mestom sivo in vlažno	A
... V februarju je bilo, še	hladno;	dež, ki je rosil komaj vidno, kakor iz nizkih	A
je mrzlo po vsem telesu; njeno lice je bilo	hladno	in njene oči so gledale vprašujoče in prestrašeno	A
zazdelo, da je v izbi nenadoma vse tuje, pusto in	hladno.	”Čemu si odgrnila?“	A
in je trepetal, kadar jo je videl visoko in	hladno,	belo kraljico, nedotakljivo in nedosegljivo	A
ure, naj zamudim še pet minut!“ Izpraznil je	hladno	čašo na dušek.Nato mu je leglo na srce in misli	A
groze; v očeh stražnikovih pa je bilo golo,	hladno	zaničevanje ...Tako, glej, sem bil navsezgodaj	A
Na svidenje!“ Segla sta si v roko rahlo in	hladno,	komaj da sta si pogledala v oči.-	A
misliti lepih misli, ne more sanjati čistih sanj,	hladno	in prazno je srce.Če bi tebe ugledal v tej sobi	A
je vstal in je stisnil Kačurju roko prav tako	hladno	in rahlo kakor ob sprejemu. ”Nič dobrega to	A
tako je slutil on njene. Govorila sta malo,	hladno	in zlovoljno.Le časih sta se poljubila, zdramila	A
izpregovoril Kačur s tihim glasom, ”jutro je	hladno!	“ in je stisnil narahlo bliže k sebi sina in	A
svobodno nebo in prostrano sonce; v njenih je bilo	hladno,	mirno očitanje: ”Lehko bi se bilo zgodilo prej	A
gospod nadučitelj?“ ”Gori!“ je odgovoril Jerin	hladno.	”Saj bo prišel, kaj bi hodili k njemu?“	A
je pil žganje. Prijetno mu je bilo, čudno	hladno,	kakor da bi čutil v lice sence iz Blatnega dola	A
Zgodnje jutro je bilo, jesensko jutro, megleno in	hladno.	Truden sem bil, razmučen, rad bi spal.	A
solnce, potnik nevtrudni, pada V krilo ti	hladno.	V mraku ljubem širi, odpira brezdno	A
klobuk in ga ima na glavi ... Miren bi moral biti,	hladno	bi moral misliti ...Če bi imel cigareto, mislim	A
belimi trepalnicami, gledajo preveč razumno in	hladno.	Mnogokdaj pridem k njemu, zato ker rad posluša	A
kako se ji svetijo te velike oči!“ Mali se je	hladno	nasmehnil, sprožil je kazalec ob palcu in muha	A
lasmi in me božal po razgretem čelu z mehko,	hladno	roko.Brez misli, brez žalosti ... legel bi bil	A
pragu in sem si zavihal ovratnik, ker mi je bilo	hladno;	tudi v glavi mi je šumelo.Drevje je bilo rosno	A
Francka se je spustila v tek. V dolini je bilo	hladno	in tiho; temnozelena voda potoka je bila mirna	A
obuto, drugo boso nogo. V boso nogo ji je bilo	hladno	in je tekla laže, zato si je sezula še drugi	A
emikali. . / . / stran 25 . / Prišli so v gozd, v	hladno	senco, drevje je tiho šuštelo naokoli.Konja	A
vodebi ob debla. Prišla je v dolino - tam je bilo	hladno	in vlažno.Voda je bile narasla, segala je visoko	A
Tudi Francka se je smejala. Malo	hladno	je že bilo zunaj, tla so bila posuta z rumenim	A
niti krajcarja ni pri hiši ...“ Mati je opomnila	hladno:	”Zakaj pa ne dela?“-	A
zgornjega stanovanja, postala je in se je ozrla	hladno	na Mihovko. ”Kaj pa vi čakate?“	A
je že stalo sonce nad holmi in tako je bilo	hladno	in bledo, da so oči lehko gledale vanj.Lojze	A
delal tod?“ je odgovoril Krivec bolj mirno in	hladno	in je premeril z dolgim pogledom Lojzetovo zanemarjeno	A
pravice milega domovja. Slovó je bilo kratko in	hladno.	Ana se je ozrla med vrati v dvorano.	A
v njej žalosten spomin. Zemlja je dihala v	hladno	jutro, megla je puhtela iz polja; vzdignila	A
kakršnakoli nezgoda, na to ni mislil nikoli.	Hladno	je bilo, ko se je vračal iz županove gostilne	A
prihodnosti. Vse je sama poezija in sama lepota, s	hladno	resnico nimamo opravka; takrat ne maramo biti	A
pa zdaj zasvetila srebrna proga. Postalo je	hladno	in zapihal je opojen veter od juga, - iz Italije	A
samo svojo ljubezen. Gledala mu je v obraz	hladno	in vprašujoče in se igrala s čipkami na predpasniku	A
neumno in brezpomembno ... Kako me morete tako	hladno	odsloviti, ko ste mi že sami dajali toliko upanja	A
ta nervoznost! ... Sedel bi lepo mirno, učil se	hladno,	brez vsakega hlastanja in ne mislil na to, koliko	A
kaliti v njem sovraštvo do sveta, ”ki ga je vrgel	hladno	iz svoje srede, ki se ne meni zanj in ga ne	A
kruh in snažnejšo obleko.“ Ako bi bil mogel	hladno	misliti, razlagal bi si bil lahko sam, da ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani